Jedro

Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.

Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. **a)** Iz kupnine v višini **660,00 EUR**, ki je bil dobljena s prodajo nepremičnine parcela ID znak parcela X 1 se poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu in v naslednji višini: – prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini **20,30 EUR**, ter iz naslova nadomestila prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, v višini **18,42 EUR**, – delno terjatev v zadevi opr. št. **In 1275/2015** v višini **621,28 EUR**.

**b)** Iz kupnine v višini **18.498,78 EUR**, ki je bil dobljena s prodajo nepremičnine ID znak parcela X 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18 in 19 se poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu in v naslednji višini: – prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini **465,42 EUR** ter iz naslova nadomestila prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, v višini **516,80 EUR**; – v celoti terjatev v zadevi opr. št. **VL 144028/2014** v znesku **2.738,94 EUR**; – v celoti terjatev v zadevi opr. št. **VL 128615/2016** v znesku **812,81 EUR**, – delno terjatev Republike Slovenije v znesku **13.964,81EUR**.

**c)** Iz kupnine v višini **63.246,05 EUR**, ki je bil dobljena s prodajo nepremičnine ID znak parcela X 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34 in 35 se poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu in v naslednji višini: – prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini **1.173,52 EUR** ter iz naslova nadomestila prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, v višini **1.766,80 EUR**; – v celoti še preostanek terjatve **Republike Slovenije** v znesku **21.285,21 EUR** – v celoti terjatev v zadevi opr. št. **VL 102721/2018** v znesku **163,83 EUR** – v celoti terjatev v zadevi opr. št. **VL 95981/2021** v znesku **260,75 EUR**.

II. Izvršba opr. št. VL 144028/2014, VL 128615/2016, VL 102721/2018, I 2966/2019 in VL 95981/2021 in In 1275/2015 se ustavi.

III. Preostanek kupnine v znesku 38.595,94 EUR se po pravnomočnosti tega sklepa vrne dolžniku.“

2. Upnik iz pristopne zadeve In 1275/2015, A. A. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče med drugim v 2. odstavku na 2. strani obrazložitve ugotovilo, da ker nadpisani upnik »iz zadeve opr. št. In 1275/2015 svoje terjatve ni priglasil, lahko sodišče, glede na zgoraj navedeno, po uradni dolžnosti (delno) poplača njegovo terjatev le iz kupnine, ki je bila dobljena s prodajo nepremičnine ID znak parcela X 1, in sicer v višini 621,28 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti«, iz drugih nepremičnin pa ne, ter posledično odločilo, da dolžniku po pravnomočnosti sklepa vrne preostanek kupnine v znesku 38.595,94 EUR. Navkljub dejstvu, da upnik ni poplačan, kar je po mnenju upnika pravno in dejansko zmotno, saj je upnik vendarle priglasil svojo terjatev v tem postopku, ki se je enotno vodil pod opr. št. VL 144028/2014, že s predlogom za izvršbo, torej skladno s 1. točko 196. člena ZIZ, in mu zato terjatve ni bilo potrebno še enkrat prijavljati. Upnik je imel namreč s predlogom za izvršbo prijavljeno svojo terjatev, bil je predlagatelj izvršbe, kot to navaja 1. točka 196. člena ZIZ, s tem, ko pa je bila zaradi neplačila predujma, kakor povzema tudi izpodbijani sklep, na določene nepremičnine izvršba ustavljena, pa je izgubil le »status« zastavnega upnika na teh nepremičninah. V celotni zadevi pa je bila in je ostala terjatev priglašena, zato po plačilu vseh ostalih, prednostnih in zastavnih upnikov, ker je sodišče na podlagi priglasitve in predloga za izvršbo seveda vedelo za upnika in terjatev, bi moralo kot navadnega upnika poplačati od ostanka kupnine predmetnega upnika, saj je izvršba tekla enotno. Ne pa, da se preostanek kupnine vrača dolžniku, ki je upniku še vedno dolžan. Če bi se npr. vodil postopek več upnikov na samo eni nepremičnini, pa bi bil za enega ustavljen, je jasno, da potem v postopku nima prijavljene terjatve. Ker pa je tekel postopek po nadpisani opr. št. za več upnikov in na več nepremičninah, s pridruženimi, upnik pa je še vedno v celotnem postopku imel status upnika, terjatev je bila še vedno priglašena v celotnem postopku, mu glede predloga za izvršbo na posamične nepremičnine nikakor ni potrebno vnovično priglašati iste terjatve kakor v predlogu za izvršbo. Ta se namreč priglasi v postopku, ne pa za posamično sredstvo izvršbe oziroma celo posamično nepremičnino. Upnikova terjatev je bila v celotnem postopku nesporno priglašena, saj ga je sodišče iz druge nepremičnine z izpodbijanim sklepom tudi poplačalo. In zato bi moralo tudi glede preostanka kupnine ugotoviti, da je upnik priglasil terjatev s predlogom za izvršbo ter jo imel do konca postopka priglašeno, oziroma jo še ima, čeprav na vseh nepremičninah zaradi ustavitve nima statusa zastavnega upnika. Zato bi moralo sodišče iz preostanka kupnine poplačati upnika, ne pa jo vrniti dolžniku. Pritožnik višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik in upnika Javno podjetje vodovod in kanalizacija d. o. o. (vodilna zadeva VL 144028/2014 in pristopne zadeve VL 128615/2016, VL 102721/2018 in VL 95981/2021) ter Republika Slovenija (pristopna zadeva I 2966/2019) na pritožbo v zakonskem roku niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakonom o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z vrstnim redom terjatev izhaja, da je bilo v predmetni zadevi prodanih 35 nepremičnin, pri čemer je bila po podatkih spisa In 1275/20151 izvršba s sklepom z dne 12. 7. 2017, ki je postal pravnomočen 24. 8. 2017, zaradi neplačila predujma za cenilca ustavljena na naslednje nepremičnine parcele št. X 36, X 32, X 31, X 30, X 26, X 3, X 2, X 15, X 34, X 28, X 14, X 6, X 5, X 33, X 27, X 18, X 35, X 7, X 9, X 4, X 13, X 12, X 16, X 11, X 10, X 19, X 29, X 17 in X 8. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ko je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, upnik ne obdrži zastavne pravice na nepremičninah. S sklepom o poplačilu z dne 14. 11. 2017, ki je postal pravnomočen 12. 12. 2017, je bila izvršba (zaradi prodaje) ustavljena na nepremičnino ID znak parcela X 37, in s sklepom z dne 14. 11. 2017, ki je postal pravnomočen 12. 12. 2017, je bila izvršba na podlagi 194. člena ZIZ ustavljena še na nepremičnine ID znak parcela X 20, X 25, X 22, X 23, X 38 in X 21, pri čemer je upnik obdržal zastavno pravico na zadnje navedenih nepremičninah, kar pomeni, da je imel v nadaljevanju glede teh nepremičnin položaj zastavnega upnika. V teku je tako ostala le še izvršba na nepremičnino ID znak parcela X 1, na tej nepremičnini pa ima upnik iz zadeve In 1275/2015 po podatkih zemljiške knjige prvi vrstni red. V primeru, ko ima upnik položaj zastavnega upnika, se, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, na podlagi 2. točke 196. člena ZIZ iz kupnine poplačajo le zastavni upniki, ki so priglasili svojo terjatev. V konkretnem primeru so bili upniki, ki imajo po podatkih zemljiške knjige pravico do poplačila, že v vabilu na razdelitveni narok opozorjeni, da bodo njihove terjatve upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno na zapisnik najpozneje na razdelitvenem naroku. Ker upnik iz zadeve In 1275/2015 svoje terjatve ni priglasil, lahko po presoji sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (delno) poplača njegovo terjatev le iz kupnine, ki je bila dobljena s prodajo nepremičnine ID znak parcela X 1, in sicer v višini 621,28 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti.

7. Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.2

8. Iz navedenega izhaja, da je razlog za različno obravnavo izvršilnih upnikov in zastavnih upnikov pri poplačilu iz prodane nepremičnine v izvršbi v tem, da je izvršilni upnik že zahteval sodno varstvo svoje terjatve s prisilno izvršbo s prodajo dolžnikove nepremičnine, in mu je bilo takšno sodno varstvo že odobreno s pravnomočnim sklepom o izvršbi. S predlogom za izvršbo upnik zahteva prisilno poplačilo svoje terjatve z določenimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti. Sklep o izvršbi, s katerim je izvršilnemu predlogu ugodeno, pomeni časovno omejeno dovoljenje sodišča za predlagano sodno varstvo – realizacijo upnikove terjatve na prisilni način.3 Ko se izvršba z določenim izvršilnim sredstvom oziroma na določen predmet izvršbe ustavi, pa je dovoljenje za uporabo določenega izvršilnega sredstva ali dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno.4

9. Glede na zgornje pravno izhodišče višje sodišče izpodbijano odločitev in razloge sodišča prve stopnje v zvezi s poplačilom pritožnika sprejema kot pravilne. Drži sicer, da je pritožnik A. A. upnik v izvršilni zadevi In 1275/2015 (ki je pristopna vodilni izvršilni zadevi VL 144028/2014), da je uveljavljal sodno varstvo svoje terjatev v izvršilnem postopku že s predlogom za izvršbo s prodajo zgoraj naštetih dolžnikovih nepremičnin5 in da je bil v njegovo korist izdan pravnomočen sklep o izvršbi s tem izvršilnim sredstvom oziroma na te predmete. Vendar pa je tudi po presoji višjega sodišča pravno odločilno, da je bila izvršba na vse nepremičnine, glede katerih je bil izdan pravnomočen sklep o izvršbi v zadevi In 1275/2015 zaradi poplačila terjatve pritožnika, razen na nepremičnino ID znak parcela X 1, s sklepom o ustavitvi z dne 12. 7. 2017 (zaradi neplačila predujma za cenilca), s sklepom o poplačilu z dne 14. 11. 2017 (zaradi prodaje) in s sklepom o ustavitvi z dne 14. 11. 2017 (na podlagi 194. člena ZIZ) tudi že pravnomočno ustavljena. Navedeno pomeni, da je bilo (časovno omejeno) dovoljenje sodišča za sodno varstvo – prisilno poplačilo upnika v zadevi In 1275/2015 glede vseh nepremičnin, razen glede nepremičnine ID znak parcela X 1, pravnomočno ukinjeno. Povedano še drugače, pritožnik A. A. je v zadevi In 1275/2015 kot izvršilni upnik pravico do prisilnega poplačila _s prodajo zadevnih dolžnikovih nepremičnin_, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, ki jo je pridobil na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, s pravnomočnima sklepoma o ustavitvi izvršbe oziroma pravnomočnim sklepom o poplačilu izgubil. Kot izvršilni upnik v zadevi In 1275/2015 sicer ni izgubil poplačilne pravice ko take, generalno, je pa – kot izvršilni upnik – zaradi že pravnomočno ustavljene izvršbe izgubil pravico do poplačila iz zadevnih dolžnikovih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1. 10. Dalje je že sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pritožnik na nekaterih izmed nepremičnin, s prodajo katerih je bila v zadevi In 1275/2015 v njegovo korist pravnomočno dovoljena izvršba, konkretno na nepremičninah ID znak parcela X 20, X 25, X 22, X 23, X 28 in X 21, skladno s četrtim odstavkom 194. člena ZIZ obdržal zastavno pravico, saj je bila izvršba na te predmete s sklepom z dne 14. 11. 2017 pravnomočno ustavljena na podlagi drugega odstavka 194. člena ZIZ. Upoštevaje zgoraj obrazloženo tako glede teh nepremičnin pritožnik ni imel več položaja izvršilnega upnika, medtem ko je še vedno ostal zastavni upnik. To skladno z drugim odstavkom 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ pomeni, da bi se pritožnik kot zastavni upnik iz navedenih nepremičnin lahko poplačal le, če bi terjatev priglasil s pisno vlogo oziroma najkasneje na razdelitvenem naroku. Tega pa ni storil, čeprav so bili zastavni upniki na dolžnost priglasitve terjatev najkasneje na razdelitvenem naroku opozorjeni (drugi in tretji odstavek 207. člena ZIZ).

11. Pritožnik ugotovitev sodišča prve stopnje, da svoje terjatve kot zastavni upnik niti na razdelitvenem naroku ni priglasil, ter da so bili na dolžnost priglasitve terjatev zastavni upniki opozorjeni, ne izpodbija. Pritožbeno stališče, da mu tega ni bilo treba storiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, pa glede na zgoraj obrazloženo ni pravilno. Kot rečeno, je sicer pritožnik v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku. Nasprotno pritožbeno stališče, da navedeno ni bilo potrebno, češ da je pritožnik terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo v zadevi In 1275/2015, je tako pravno zmotno.

12. Sodišče prve stopnje je glede na vse obrazloženo pravilno presodilo, da se lahko pritožnik v zadevi In 1275/2015 poplača kot izvršilni upnik s prvim vrstnim redom le s prodajo nepremičnine ID znak parcela X 1, pri čemer pa kupnina, dobljena z njeno prodajo, v višini 660,00 EUR, po poplačilu prednostne terjatve Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 20,30 EUR ter iz naslova nadomestila za zadnje leto zapadlih prispevkov za socialno zavarovanje v višini 18,42 EUR, zadošča le za delno poplačilo pritožnikove terjatve, in sicer v višini 621,28 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti.

13. Po povedanem pritožba izpodbijanega sklepa ne ovrže. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo upnika v zadevi In 1275/2015 A. A. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Glede na neuspeh s pritožbo pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V kateri je upnik pritožnik A. A. 2 Lajevec M., Žgajnar E., E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 207. členu ZIZ, ki se v opombah št. 1 in 2 sklicujeta na sklep VSM I Ip 935/2018 in sklep VSC II Ip 362/2018. 3 Prim. tudi Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV založba 2003, str. 180. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 332/2011; Orož D., Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten, št. 1/2015, str. 191. 5 Glej 6. točka razlogov.