Jedro

Toženca bi se pravdi lahko izognila, če bi pristala na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ker tega nista storila in sta se tudi v pravdi upirala tožbenemu zahtevku, sta s svojim ravnanjem potrdila, da je bila pravdna pot potrebna.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice do 1/4 v korist A.V. pri nepremičnini vl. št. 1333. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Zavzelo je stališče, da je tožnica upravičena zahtevati vzpostavitev takega zemljiškoknjižnega stanja, ki bo omogočilo zemljiškoknjižno realizacijo sklepa o dedovanju.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge po 2.in 3. tč. prvega odstavka 385.čl. ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo tožeče stranke in potrdi sodbo prve stopnje. Sodišču druge stopnje očita, da je spregledalo sklep o dedovanju in ponovno razsodilo o že pravnomočno odločeni zadevi. Sprašuje, ali sme pravdno sodišče storiti to, kar ni bilo storjeno v zapuščinskem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku. Meni, da bi bilo treba tudi vknjižbo lastninske pravice urediti v zapuščinskem postopku. Opozarja na to, da je bil v prejšnji pravdi napačno postavljen tožbeni zahtevek.

Z vlogo z dne 27.1.1994, torej po preteku roka za vložitev revizije, je tožena stranka revizijo dopolnila.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

S pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani Enote v Ljubljani opr.št. IV P 867/85 z dne 14.4.1988 je bilo med drugim razsojeno, da spada v zapuščino po pokojnem A.V. solastninski delež do 1/4 vl.št. 1333. Ta sodba nima izreka na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo solastninskega deleža A.V. Sklep o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani po pok. A.V. opr.št. II D 365/85 z dne 7.3.1989 ugotavlja, da spada v zapuščino tudi 1/4 nepremičnine vl.št. 1333, določa dediče in glede vknjižbe v zemljiško knjigo odreja, da se bo opravila po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja na zapustnika. Toženca kot solastnika nepremičnine vl.št. 1333 na zahtevo tožnice nista izdala ustrezne listine, zato je bila potrebna pravda, da se zemljiškoknjižno stanje spravi v sklad z navedenimi listinami. Prav to je z izpodbijano sodbo naloženo tožencema. S prej navedeno sodbo z dne 14.4.1988 o tem ni bilo razsojeno, v sklepu o dedovanju z dne 7.3.1989 pa je izrečno odločeno, da bo sklep izveden v zemljiški knjigi potem, ko bo zemljiškoknjižno stanje urejeno na zapustnika. Toženca bi se pravdi lahko izognila, če bi pristala na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ker tega nista storila in sta se tudi v pravdi upirala tožbenemu zahtevku, sta s svojim ravnanjem potrdila, da je bila pravdna pot potrebna. Odločitev sodišča druge stopnje je torej pravilna.

Ne gre za nobeno kršitev določb pravdnega postopka, če sodba druge stopnje ni izrečno ponovila dejanskih ugotovitev prve stopnje, ampak jih je samo potrdila, saj je glede na vsebino pritožbe moralo sodišče odgovoriti le na vprašanje aktivne legitimacije in nujnega sosporništva na strani tožeče stranke.

V času odločanja na drugi stopnji zemljiškoknjižno stanje še ni bilo urejeno in je zato sodba vsklajena s tedanjim stanjem v zemljiški knjigi. Kasnejše spremembe na pravilnost drugostopne odločitve ne vplivajo.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).