22. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 407/2004 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. St 48/2004 z dne 4. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče potrdilo sklep sodišče prve stopnje o zavrženju predloga pritožnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnico družbo Gojitveno lovišče C. C., d. o. o., V. (v nadaljevanju stečajna dolžnica). Svojo odločitev je sodišče utemeljilo z ugotovitvijo, da pritožnik kot predlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, saj ni dokazal obstoja terjatve. Kot dokaz o obstoju terjatve je pritožnik predložil "zapisnik o cenitvi škode od divjadi" (v nadaljevanju zapisnik), kar pa sodišče ni štelo kot listino, ki bi imela značaj verodostojne listine.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je skupaj z ostalimi oškodovanci vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ker mu stečajna dolžnica ni izplačala odškodnine za škodo, povzročeno po divjadi, ki naj bi jo stečajna dolžnica in pritožnik ugotovila s podpisom zapisnika. Meni, da ima zapisnik v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (Uradni list RS, št. 107/01 in nasl. – SRS) značaj knjigovodske listine, sam podpis zapisnika pa pomeni sporazum v smislu prvega odstavka 72. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in nasl. – ZVGLD), ki bi ga stečajna dolžnica kot gospodarski subjekt morala knjižiti kot obveznost do dobaviteljev oziroma oškodovancev. S tem, ko naj bi sodišča zapisniku odrekla značaj verodostojne listine, naj bi bili lastniki kmetijskih zemljišč v neenakopravnem položaju z ostalimi upniki, tj. z gospodarskimi subjekti, ki v pravnem prometu izdajajo fakture, in so zato lahko predlagatelji stečajnega postopka. Sklicuje se tudi na sodbo Vrhovnega sodišča št. Ru 53/96 z dne 9. 4. 1997, ki naj bi bila celoti v prid oškodovancem – lastnikom kmetijskih zemljišč. S temi navedbami pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena Ustave v zvezi z 2. in z 71. členom Ustave. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 18. 5. 2005 zatrjuje tudi kršitev 23. člena Ustave, z dopolnitvijo z dne 25. 1. 2006 pa prilaga seznam terjatev iz poslovnih knjig stečajne dolžnice, iz katerega naj bi izhajalo, da ima stečajna dolžnica svojo obveznost do pritožnika tudi dejansko evidentirano.

B.

3.Ustavno pritožbo je mogoče vložiti zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS). Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. To velja tudi za drugi odstavek 71. člena Ustave, saj prav tako neposredno ne ureja človekovih pravic, temveč zakonodajalca zavezuje, da uredi posebno varstvo kmetijskih zemljišč.

4.Z vidika pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave ni sporno stališče, da mora upnik, ki želi predlagati začetek stečajnega postopka, poleg insolventnosti dolžnika izkazati obstoj dospele terjatve. Pri odločanju sodišča je bilo bistveno vprašanje, ali ima zapisnik, s katerim je bila komisijsko ugotovljena po divjadi povzročena škoda na kmetijskih pridelkih pritožnika, naravo verodostojne listine, ki daje v smislu tretjega odstavka 90. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZPPSL) pritožniku aktivno legitimacijo, da predlaga začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vprašanje narave zapisnika po vsebini pomeni le uporabo materialnega prava, katere pravilnost Ustavno sodišče ne more presojati.

5.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bil pomemben očitek, da sodišče svoje odločitve ni obrazložilo. Vendar je očitek neutemeljen. Sodišče je v obrazložitvi odločbe navedlo stvarne ter razumne razloge, zakaj zapisnik o cenitvi škode po divjadi ni verodostojna listina. Razumno je namreč stališče, da je zapisnik le eden izmed elementov, ki jih lahko upniki uporabijo pri dokazovanju obstoja njihove terjatve, in da morajo biti za obstoj terjatve v konkretni zadevi izpolnjene tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti. Sodišče pa je pritožniku pojasnilo tudi, da bi bil njegov položaj drugačen, če bi prišlo na podlagi zapisnika do sklenitve sporazuma med njim in dolžnikom. Zato kršitev 22. člena Ustave s to obrazložitvijo ni podana.

6.Neutemeljen je tudi očitek, da so posamezniki, lastniki kmetijskih zemljišč, v neenakopravnem položaju v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki lahko izdajajo račune. S tem pritožnik smiselno uveljavlja kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave. Fakture, ki imajo naravo verodostojne listine, lahko izdajajo le pravne osebe in fizične osebe (na primer samostojni podjetnik) z registrirano dejavnostjo, ne pa druge fizične osebe. Prva skupina oseb je namreč za vsak promet blaga in storitev po posebnih predpisih dolžna izdajati fakture ter je v zvezi s tem podvržena nadzoru. Ker ne gre za primerljive položaje, je obravnavanje navedenih položajev lahko različno. Pritožnikov položaj pa se razlikuje tudi od položaja, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča št. Ru 53/96, na katero se sklicuje pritožnik, saj je v predmetni zadevi šlo za gospodarsko družbo, ki je (bila) dolžna ustrezno voditi poslovne knjige, pa je to dolžnost prekršila, saj je knjižila potne stroške na podlagi nepopolnih listin.

7.Dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 18. 5. 2005 in z dne 25. 1. 2006 Ustavno sodišče ni upoštevalo, ker sta bili vloženi po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić