24. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 10. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-5378/03 z dne 18. 7. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenske Konjice št. P-543/03 z dne 11. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo Sodnika za prekrške je bil ugovor pritožnice zoper odločbo o prekršku zavržen kot prepozen. Senat za prekrške je pritožbo zoper odločbo o zavrženju zavrnil kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo prava ter kršitvi 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da je pravni pouk Sodnika za prekrške nepravilen in zavajajoč, saj ji ne zagotavlja osem dni za pripravo pritožbe, ker so vmes tudi sobote in nedelje ali celo prazniki, ki realni čas za pripravo pritožbe skrajšajo na tri do pet dni. S tem naj bi bila kršena tudi enakost pred zakonom (22. člen Ustave), saj vsem državljanom ni zagotovljen enak čas za pripravo obrambe. V zvezi s kršitvijo 25. člena Ustave pritožnica navaja, da odločba Senata za prekrške nima pravnega pouka in je zavajajoča.

B.

3.Pritožnica z navedbo, da v rok za pritožbo ne štejejo sobote, nedelje in prazniki, temveč le delovni dnevi, prekrškovnemu organu očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo prava, ki pa na raven človekovih pravic in svoboščin ne posega. Glede na to je treba pritožnici pojasniti da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, zato zgolj z navedenimi očitki ni mogoče utemeljevati ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče bi kvečjemu lahko presojalo, ali sta izpodbijani odločbi očitno napačni in brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Vendar izpodbijanima odločbama v konkretnem primeru takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Materialno podlago za štetje rokov je predstavljal takrat veljavni Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP). Ta je v prvem odstavku določal, da se roki računajo na ure, dneve, mesece in leta. Po drugem odstavku tega člena se ura ali dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, ni štel v rok, temveč se je za začetek roka vzela prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan. Za en dan se je štelo štiriindvajset ur, meseci in leta pa so se računali po koledarju. Če je bil zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri organu ni delalo, se je iztekel rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (četrti odstavek tega člena). Sodnik za prekrške je razumno pojasnil, zakaj je bil ugovor pritožnice vložen prepozno. Tudi Senat za prekrške je obrazložil in na pravni podlagi utemeljil svojo določitev. Po oceni Ustavnega sodišča očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave.

5.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki pa je ne utemelji. Ustava v tem členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodniki za prekrške in Senat za prekrške so bili del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožnici v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno.

6.Tudi pritožničin očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravico do pritožbe je pritožnica imela. Očitek, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, tako ne more biti upošteven, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

7.Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer