Jedro

Res je, kot navajata pritožbi, da je po ugotovitvah izvedenskega mnenja prilagoditvena motnja pri tožniku trajala od dneva zaključka bolnišničnega zdravljenja po obravnavanem operativnem posegu in pol leta po tem, pozneje pa se je pojavila depresivna epizoda, katero pa po navedbah izvedenca psihiatra vzročno ni mogoče povezati s samim operativnim posegom ter stresom, ki mu je bil tožnik izpostavljen ob tem, kot tudi ne s stresorji po obravnavani operaciji in v povezavi s tem, vendar sodni izvedenec za medicino - psihiatrijo, P. P., poleg prilagoditvene motnje poudarja rezidualne simptome te psihične motnje, ki jih tožnik še vedno trpi in je pričakovati, da jih bo trpel tudi v prihodnje in vplivajo na njegovo funkcioniranje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdne stranke same krijejo nastale jim stroške v tem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prva toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku za nastalo mu nepremoženjsko škodo 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2012 dalje do plačila in v istem roku za nastalo mu premoženjsko škodo znesek 257,70 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2012 dalje do plačila. V presežku in drugačnem obrestnem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper navedeno sodbo se z vsebinsko enakima pritožbama pritožujeta prva toženka in druga toženka. S pritožbama grajata višino odmerjene odškodnine tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj menita, da je odmerjena v višini 12.000,00 EUR previsoka in bi tožniku šel iz tega naslova zgolj znesek 2.000,00 EUR.

V pritožbi poudarjata, da je izvedenski organ ugotovil, da ugotovljene težave tožnika predstavljajo zmanjšanje v okviru neproblematičnosti, odsotne, zanemarljive okvare oziroma prizadetosti, kar sodišče pri odmeri višine odškodnine ni upoštevalo in je očitno višino odškodnine odmerilo na podlagi domnevne specifične situacije, ki jo je na podlagi obširnega dokaznega postopka ugotovilo, čeprav v posledici sporne operacije organskega vzroka za tožnikovo zatrjevano erektilno disfunkcijo ni. Sodišče bi se naj na narokih glavne obravnave prepričalo, da tožnik trpi velike duševne bolečine. Pri tem je sodišče popolnoma spregledalo ugotovitev izvedenskega organa, da je prilagoditvena motnja pri tožniku trajala pol leta od dneva zaključka bolnišničnega zdravljenja po obravnavanem operativnem posegu. Pozneje se je pri tožniku pojavila depresivna epizoda, katero pa vzročno ni mogoče povezati s samim operativnim posegom ter stresom, kateremu je bil tožnik izpostavljen po tem. Tudi tožnikove erektilne disfunkcije po ugotovitvah izvedenca ni mogoče vzročno povezati z obravnavanim operativnim posegom in posledicami le tega.

Velike duševne bolečine tožnika so tako lahko kvečjemu le posledica depresivne epizode, ki pa je ni mogoče vzročno povezati z obravnavanim operativnim posegom in posledicami le tega.

Prva toženka in druga toženka zato višjemu sodišču predlagata, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da znesek 14.000,00 EUR v točki I. izreka zniža na 4.000,00 EUR, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrne ter tožniku ob tem naloži v plačilo tudi pravdne stroške prve toženke in druge toženke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči 16. dan od prejema sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

3. Tožnik je na pritožbi odgovoril in se zavzema za njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da je bilo v prvostopenjskem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev o sedaj grajani višini tožniku odmerjene odškodnine ter sprejeta pravilna materialnopravna odločitev (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

6. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožniku odškodnino za nastalo mu nepremoženjsko in premoženjsko škodo v posledici operativno izvedenega posega, ki je bil izveden izven soglasja tožnika. Zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti v zvezi z operativnim posegom dne 7. 8. 2009 je bila pri tožniku opravljena tako imenovana totalna oziroma radikalna cirkumcizija, za katero tožnik ni dal privolitve, saj je bila dogovorjena le delna cirkumcizija, posledično pa je tožniku nastala nepremoženjska in premoženjska škoda, katere povrnitev zahteva v predmetnem postopku.

Prvostopenjsko sodišče je s pravnomočno vmesno sodbo, z dne 14. 6. 2018, že odločilo o temelju tožbenega zahtevka, in sicer, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen, z izpodbijano sodbo pa je odločalo o višini tožbenega zahtevka za v škodnem dogodku tožniku nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo.

7. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in razsodilo, kot je navedeno v točki 1. obrazložitve te sodbe. Pritožbeno sporna je le višina odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je prvostopenjsko sodišče tožniku odmerilo v znesku 12.000,00 EUR od zahtevanega zneska 35.550,00 EUR.

8. Kriteriji za odmero denarnih odškodnin za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so določeni v 179. in 182. členu OZ. Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pri čemer mora biti upoštevano tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodna praksa v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

9. Pritožbi zoper odmero višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nista utemeljeni. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje o obsegu škode, kar vse je bilo podlaga odmeri pritožbeno grajane višine odškodnine, ugotovilo, upoštevajoč navedbe v izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete (v nadaljevanju Komisija), ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca univ. prof. dr. C. C., ki je v ključnih ugotovitvah skladno z ugotovitvami Komisije ter ob upoštevanju tožnikove zdravstvene dokumentacije in tožnikovega subjektivnega doživljanja posledic škodnega dogodka izraženega v izpovedbi. Izvedeni dokazni postopek potrjuje, da tožnik zaradi totalne oziroma radikalne cirkumcizije trpi psihične posledice v obliki psihičnih motenj, ki mu povzročajo duševne bolečine. Pri tožniku se je po operativnem posegu pojavila erektilna disfunkcija, za katero po navedbah izvedencev sicer ni organskega vzroka v izvedenem posegu, a se je posledično pri tožniku razvila prilagoditvena motnja, v sklopu katere so se pojavljala negativna čustvena stanja tako povečane anksioznosti, kot znižanega razpoloženja. Tožnik je v času prilagoditvene motnje doživljal duševne bolečine zaradi samega negativnega čustvovanja ter dodatno zaradi zmanjšanja funkcioniranja ter zaradi doživljanja strahu ob sicer prisotni anksioznosti.

10. Res je, kot navajata pritožbi, da je po ugotovitvah izvedenskega mnenja prilagoditvena motnja pri tožniku trajala od dneva zaključka bolnišničnega zdravljenja po obravnavanem operativnem posegu in pol leta po tem, pozneje pa se je pojavila depresivna epizoda, katero pa po navedbah izvedenca psihiatra vzročno ni mogoče povezati s samim operativnim posegom ter stresom, ki mu je bil tožnik izpostavljen ob tem, kot tudi ne s stresorji po obravnavani operaciji in v povezavi s tem, vendar sodni izvedenec za medicino - psihiatrijo, prof. dr. P. P., dr. med. spec. psih., poleg prilagoditvene motnje poudarja rezidualne simptome te psihične motnje, ki jih tožnik še vedno trpi in je pričakovati, da jih bo trpel tudi v prihodnje in vplivajo na njegovo funkcioniranje. Izvedenec navaja, da so rezidualni simptomi pričakovano trajni in tožnik bo trpel tudi v prihodnje, ko se pojavijo spomini na sam obravnavani škodni dogodek, zlasti na področju skrbi zase, ko skrbi za ta predel telesa, se pojavijo spomini in negativna čustvena stanja ob tem. Isto v primeru poskusa nekih intimnih odnosov, se pojavijo negativna čustvena stanja, ker teh dejavnosti ne more izvesti, kot bi jih lahko pred tem ter se zato pojavijo duševne bolečine, ki so trajne in je pričakovati, da tudi v prihodnje, ne glede na morebitne terapije, ne bodo odpravljene.

11. Zaradi navedenega ne glede na to, da erektilne disfunkcije po ugotovitvah izvedencev ni mogoče vzročno povezati z obravnavanim operativnim posegom in posledicami le tega kot organsko motnjo, ki bi pripeljala do erektilne disfunkcije, pa psihogeni podlagi za isto stanje ni mogoče odvzeti teže. Res je tudi, da iz izvedenskega mnenja Komisije izhaja le odsotno, zanemarljivo, od 0 do 4 % trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi posledic obravnavanega škodnega dogodka, a tudi po prepričanju pritožbenega sodišča subjektivno merilo, oziroma subjektivne okoliščine konkretnega primera nosijo večjo težo. Pritožbeno sodišče zato povzema navedbe, ki jih prvostopenjsko sodišče navaja v točkah 29 do 37 obrazložitve izpodbijane sodbe, ki dajejo vso podlago za odmero višine odškodnine iz tega naslova v znesku 12.000,00 EUR, tako v subjektivnem, kot tudi v objektivnem smislu, saj je primerljiva z višino odmerjenih odškodnin v podobnih primerih1. Tožniku zato, glede na povedano in vse ostale že poudarjene okoliščine primera, gre odškodnina iz tega naslova v znesku 12.000,00 EUR, saj tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v tem znesku tožniku predstavlja primerno denarno satisfakcijo za v škodnem dogodku nastalo mu nepremoženjsko škodo iz tega naslova.

12. Tudi odmerjena odškodnina kot celota, ki zajema poleg postavke za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, tudi postavko za prestani strah in jo je prvostopenjsko sodišče dosodilo v višini 14.000,00 EUR, je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna tako iz objektivnega kot tudi iz subjektivnega vidika ter tudi kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz 179. in 182. člena OZ.

13. Pritožbi iz navedenih razlogov nista utemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Prva toženka in druga toženka s pritožbama nista uspeli, zato sami krijeta nastale jima stroške v pritožbenem postopku (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

15. Navedbe tožnika v odgovoru na pritožbo k rešitvi zadeve na drugi stopnji niso pripomogle, zato je dolžan sam kriti te stroške (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Glej sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah II Ips 1054/2008, II Ips 221/2014 in II Ips 1080/2007, kjer so oškodovancem za primerljive posledice posttravmatskih duševnih motenj, nastalih sicer zaradi različnih vzrokov v škodnih dogodkih, bile odmerjene odškodnine v razponu med 7.800,00 EUR in 20.000,00 EUR.