Jedro

Ker tožnik v spornem obdobju ni bil brezposelna oseba, uporaba določbe 97. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev.

Tožnik je prekinil delovno razmerje (opravljanje samostojne dejavnosti) po lastni volji. V takem primeru pride v poštev uporaba določbe petega odstavka 93. člena ZPIZ-1: izplačevanje delne invalidske pokojnine se ne ustavi, temveč le zmanjša za 30 %.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbe tožene stranke v delu, v katerem je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do delne invalidske pokojnine v času od 1. 1. 2005 do 28. 2. 2005. Odločilo je, da ima tožnik za navedeno obdobje pravico do delne invalidske pokojnine, zmanjšane za 30 %, ki jo je tožena stranka dolžna odmeriti s posebno odločbo. Prav tako je odpravilo odločbi tožene stranke o preplačilu delne invalidske pokojnine za obdobje od 1. 1. 2005 do 30. 4. 2005 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Ugotovilo je, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke z dne 3. 8. 2004 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s polovico delovnega časa. V obnovi postopka je bil z odločbo spremenjen vzrok invalidnosti in je bila tožniku z odločbo z dne 13. 4. 2005 priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 1. 11. 2004 dalje. S posebno odločbo z dne 13. 4. 2005 je bilo izplačevanje delne invalidske pokojnine ustavljeno z 31. 12. 2004, ker je tožniku tega dne prenehalo delovno razmerje po lastni volji, v času od 1. 1. 2005 do 28. 2. 2005 pa ni bil zaposlen na ustreznem delovnem mestu. Tožnik je s 1. 3. 2005 pridobil pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Sodišče je presodilo, da tožena stranka za sporno obdobje tožniku ne bi smela ustaviti izplačevanja delne invalidske pokojnine, temveč na podlagi petega odstavka 93. člena ZPIZ-1 le zmanjšati za 30 %.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da bi moralo sodišče upoštevati tudi določbe 97. člena ZPIZ-1, s katerim je predpisan dodatni pogoj prijave na Zavod za zaposlovanje. Ker se tožnik v predpisanem roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja z dnem 31. 12. 2004 ni prijavil na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je odločitev tožene stranke pravilna.

3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da uporaba določb 97. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev, saj se je tožnik s 1. 1. 2005 zaposlil pri drugem delodajalcu, zato prijava na Zavodu za zaposlovanje sploh ni bila potrebna. V poštev pride samo uporaba 93. člena ZPIZ-1, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Določba 97. člena ZPIZ-1 ureja pogoje za pridobitev delne invalidske pokojnine brezposelnih zavarovancev, tudi tistih, ki so po nastanku invalidnosti izgubili delo ali prekinili delovno razmerje po lastni krivdi. Pogoj je, da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavijo na Zavodu za zaposlovanje.

6. Tožniku 31. 12. 2004 ni prenehalo delovno razmerje iz krivdnega razloga, temveč je s tem dnem prenehal opravljati samostojno dejavnost in je bil do tega dne iz tega naslova tudi obvezno zavarovan. V spornem času od 1. 1. 2005 do 28. 2. 2005 je bil zaposlen pri samostojnem podjetniku Z. A., torej prav tako obvezno zavarovan. Dne 2. 3. 2005 se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba in mu je bila od 1. 3. 2005 dalje priznana pravica do ustreznega nadomestila. Ker tožnik v spornem obdobju ni bil brezposelna oseba, uporaba določbe 97. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev.

7. Tožniku je bila z odločbo tožene stranke z dne 13. 4. 2005 prizna pravica do delne invalidske pokojnine in tudi odmerjena po drugem odstavku 93. člena ZPIZ-1 od 1. 11. 2004 dalje. Pri tem je bila upoštevana odločba tožene stranke, s katero je bila tožniku priznana invalidnost III. kategorije s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na delovnem mestu „polnjenje avtomatov s pijačo“. Delovno razmerje (opravljanje take samostojne dejavnosti) je tožnik prekinil po lastni volji z 31. 12. 2004. V takem primeru pa pride v poštev uporaba določbe petega odstavka 93. člena ZPIZ-1: izplačevanje delne invalidske pokojnine se ne ustavi, temveč le zmanjša za 30%.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je revizijsko sodišče ugodilo reviziji, sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).