Jedro

Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper svoj sklep II U 284/2015-12 z dne 30. 12. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje revizija pritožnika za umaknjeno.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.(1)

5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožnikova pritožba zavržena, ker jo je vložil kot oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu v pritožbi zoper omenjeni sklep, ki jo vlaga sam, temu ne oporeka in ne zatrjuje ter izkazuje, da ima opravljen izpit. 7. Iz navedenega izhaja, da je bil pritožnik v postopku že seznanjen z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo njegovega izkazovanja in posledicami opustitve, zato ga Vrhovno sodišče ni pozivalo, naj predloži dokaze o njegovem izpolnjevanju. Iz samih pritožbenih navedb celo smiselno izhaja, da pritožnik nima niti pravne izobrazbe. Ponovno poučevanje glede procesne omejitve za vložitev pritožbe in pozivanje k predložitvi potrdila o izpitu z vidika 12. člena ZPP (pomoč prava neuki stranki) torej ni potrebno ne smiselno. Pri tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v takem primeru ne odpira vprašanje nepopolne pritožbe in s tem dopustnosti njenega vračanja v dopolnitev (336. člen ZPP), saj nobena določba ne ZUS-1 ne ZPP ne zahteva, da stranka že pritožbi priloži potrdilo o izpitu.(2)

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

10. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014. (2) V tem smislu Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 337/2015 z dne 10. 3. 2016.