Jedro

Ker tožnik ni navedel dejstev in okoliščin, glede na katere bi bilo mogoče zaključiti, da ima s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo verjetne izglede za uspeh, je organ tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 927/2021 z dne 13. 7. 2021. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da po sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije ni mogoče dopustiti, če stranka sama razlogov za dopustitev revizije oziroma pomembnosti zastavljenih vprašanj niti ne zatrjuje niti ne navede okoliščin, ki naj bi bi kazale na pomembnost, niti ne izkaže, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma da gre za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa (sklep Vrhovnega sodišča II DoR 299/2017 z dne 29. 11. 2017). Tožnik pa je v prošnji za odobritev BPP podal zgolj pavšalne trditve, da je sodba I U 927/2021 nerazumna, pristranska in protizakonita. Tožnik tako s tem, ko ni navedel oziroma pojasnil razlogov za dopustitev revizije, ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zadevi ni izkazano, da tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravna dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Organ za BPP je glede na to tožnikovo prošnjo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno. Ker tožnik ni izkazal, da bi Vrhovno sodišče s sklepom revizijo dopustilo, je organ za BPP kot preuranjeno tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je bila njegova prošnja za nujno BPP zavrnjena brez upoštevanja splošno znanih dejstev in brez upoštevanja 36. člena ZBPP ter brez upoštevanja 22. in 24. člena tega zakona. Tožnik predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020 sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši poleg tožnika in njegove skrbnice tudi predstojnico organa za BPP in psihiatra A. A. ter naj izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi zaprošeni prošnji za nujno ali izjemno BPP oziroma naj odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek pristojnemu organu.

Tožnik dalje navaja, da je splošno znano, da se je znašel v duševni in socialni stiski ter že od leta 1995 dalje ne zmore stroškov sodnih in upravnih postopkov oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Splošno znano je tudi, da je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost z namenom, da se mu na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 211/94 v sodnih in upravnih postopkih s postavitvijo pravno kvalificiranega skrbnika oziroma odvetnika zagotovi enakopravno varstvo njegovih pravic. Navedeno bi se jasno ugotovilo s predlaganimi zaslišanji, zlasti z zaslišanjem psihiatra A. A.. V dokazne namene se sklicuje na vse odločitve v zadevah BPP naslovnega sodišča. Tožnik dalje navaja, da je dolgoletna procesna in pravdna nesposobnost tožnika naslovnemu sodišču znana iz izvedeniškega psihiatričnega izvida A. A. z dne 17. 11. 2008, izjave z dne 13. 2. 2020 na CSD B., odgovora sodišča iz Domžale z dne 23. 11. 2020 in družabniškega dogovora iz leta 1971. Vsi navedeni dokazi niso bili upoštevani v sklepu in sodbi tega sodišča I U 927/2021 z dne 13. 7. 2021, zato je bila prošnja za nujno BPP utemeljena.

3. Na poziv sodišča je tožnikova skrbnica odobrila tožnikovo tožbo, ki jo je vložil sam. V vlogi pa hkrati ponavlja nekatere navedbe iz tožbe. Dodaja, da tožnik na podlagi šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP izpolnjuje pogoje za nujno in izjemno BPP, zato je njegova tožba utemeljena.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija odločbo, s katero mu je organ za BPP iz razloga po prvem odstavku 24. člena ZBPP zavrnil prošnjo za vložitev predloga za dopustitev revizije in za vložitev revizije zoper sodbo in sklep tega sodišča I U 927/2021 z dne 13. 7. 2021, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o nedodelitvi BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku za spremembo skrbniških obveznosti in prenehanje skrbništva1. 7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in – je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8. Navedeno pomeni, da mora prosilec za BPP v prošnji za BPP o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo, navesti (med drugim) toliko oziroma takšne podatke, da organ lahko presodi, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik pa je, kot ugotavlja organ za BPP in izhaja iz podatkov upravnega spisa v zadevi, tudi po dopolnitvi prošnje na poziv sodišča, v zvezi z zadevo splošno navedel le, da želi vložiti predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper protizakonito, krivično in pristransko sodbo, in to celo po tem, ko ga je organ za BPP v pozivu poučil, kakšna konkretna dejstva in okoliščine ter podatke in vprašanja naj kot relevantna glede na zaprošeno (nujno) BPP navede oziroma izkaže.2

9. Ker tožnik po povedanem ni navedel dejstev in okoliščin, glede na katere bi bilo mogoče zaključiti, da ima s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo verjetne izglede za uspeh, je organ tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

10. Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je organ o njegovi prošnji odločil brez upoštevanja splošno znanih dejstev in 36. člena ZBPP. V 36. členu ZBPP je urejena nujna BPP, za kakršno je tožnik tudi zaprosil. Po navedeni zakonski določbi se nujna BPP prosilcu dodeli ne glede na njegov materialni položaj, če organ presodi, da so izpolnjeni pogoji iz 24. člena zakona. Da pa tožnik pogojev iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, je organ presodil, zato je tožniku na tej podlagi utemeljeno odrekel BPP. Katerih konkretno navedenih splošno znanih dejstev, relevantnih za odločanje po 36. členu ZBPP, naj bi organ ne upošteval, tožnik v tožbi ne navaja, zato sodišče ugovora izven navedene ugotovitve – vsebinsko - ne more presoditi.

11. Za izjemno BPP pa tožnik niti ni zaprosil; zaprosil je za nujno BPP. Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP, in sicer z navedbo primerov, v katerih se lahko dodeli, ter pogojev, ki morajo biti za to izpolnjeni. Tudi kolikor se je v prošnji zaključno tožnik skliceval na izpolnjevanje pogojev iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, pa tožnik relevantnih dejstev konkretizirano ni zatrjeval in ne izkazoval, zato organ za BPP ni imel podlage za odločanje o priznanju izjemne BPP, saj se o dodelitvi BPP odloča le na podlagi prošnje (32. člen ZBPP).

12. Kolikor pa tožnik kot splošno znano dejstvo zatrjuje, da se nahaja v socialni stiski ter ugovarja, da stroškov nudenja pravne pomoči ne zmore, sodišče odgovarja, da mu organ zaprošene BPP ni odrekel zaradi neizpolnjevanja pogoja materialnega položaja (13. in 14. člen ZBPP), pač pa, kot navedeno, objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP.

13. Sam odvzem poslovne sposobnosti nima za posledico avtomatskega priznanja BPP, mimo določb ZBPP. Tako ne izhaja ne iz ZBPP ne iz drugega zakona. Iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 211/94, na katerega se sklicuje tožnik, pa izhaja, da mora za pravilno zaščito interesov osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, skrbeti postavljeni skrbnik, in pri tem tudi tako, da je osebi zagotovljeno ustrezno pravno varstvo. To pa pomeni, da mora skrbnik poskrbeti, lahko tudi preko uveljavljanja BPP v skladu z zakonskimi pogoji, za pravilno zaščito resničnih interesov osebe brez poslovne sposobnosti in za uveljavitev pravnega varstva take osebe, kadar je to utemeljeno.

14. Da bi tožnik moral biti deležen BPP, ne more dokazovati z zaslišanjem predstojnice organa za BPP in psihiatra A. A. ter vpogledom v njegovo izvedeniško mnenje, pa tudi ne z vpogledom v vse odločitve v tožnikovih zadevah BPP pri tem sodišču, ker ne gre za dokazovanje relevantnih dejstev in okoliščin, kar je sodišče že obrazložilo. Tožnik pa tudi brez podlage zatrjuje, da je neupoštevanje navedenih dokazov, ter odgovora sodišča Domžale z dne 23. 11. 2020 in družabniškega dogovora iz leta 1971 razlog, zaradi katerega je izpodbijana odločitev organa za BPP nezakonita. Tudi kolikor sploh se je tožnik na katerega teh dokazov v postopku skliceval, sodišče odgovarja, da bi kot nezakonito mogel odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP izpodbijati le s trditvami in dokazi o nepravilni presoji organa, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo oziroma kršitvah postopka pri obravnavi ter presoji teh trditev in dokazov.

15. Ker tožnik v tožbi ni niti zatrjeval niti s predlaganimi dokazi dokazoval relevantnih dejstev, ki se nanašajo na postopek ugotavljanja, ali tožnik za dodelitev zaprošene nujne BPP izpolnjuje objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZBPP).

16. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

1 To iz razlogov neizpolnjevanja pogojev materialnega položaja (prvi odstavek 13. člen ZBPP) in neizpolnjevanja pogojev za priznanje izjemne BPP (šesta alineja drugega odstavka 22. člena tega zakona). 2 Poleg tega je sicer tožnik v prošnji mimo stanja zadeve opisoval svoj socialni položaj, v katerem se je po njegovem mnenju znašel zaradi dolgoletnega kratenja človekovih pravic, ter izpostavljal, da na podlagi šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP izpolnjuje pogoje za BPP.