Jedro

Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta toženi stranki nerazdelno dolžni poravnati tožeči stranki znesek 722.896,12 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema regresnega zahtevka dalje, ter ji povrniti vse njene pravdne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Istočasno je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov toženi stranki v višini 7.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.5.2006 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je sodišču prve stopnje očitala, da je to izpodbijano sodbo v celoti oprlo na mnenje izvedenca za varstvo pri delu in pri tem celo upoštevalo njegovo pravno mnenje, da prvotožena stranka ni kršila pravil varstva pri delu. Iz izvedeniškega mnenja in iz izpovedbe izvedenca na glavni obravnavi je po mnenju tožeče stranke razvidna očitna naklonjenost izvedenca prvotoženi stranki, ki je sodišče pri svoji odločitvi ni zaznalo. Navajala je, da je izvedenec ugotovil, da napeljevanje kartona in papirja ni varno, pa je kljub temu trdil, da je takšno delo v skladu s standardi varnega dela in se pri tem skliceval na Pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi kartona in lesovine (Ur. l. RS št. 36/89). Tožeča stranka meni, da iz izvedenskega mnenja lahko izluščimo, da proizvodna linija ne zagotavlja varnosti pri delu in da se prvotožena stranka tega celo zaveda, pa je vseeno dovoljevala, da se delo opravlja na zastarelem strojnem gladilniku, ki ne ustreza standardom varnega dela. Tožeča stranka meni, da je Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil sprejet po citiranem pravilniku, na novo definiral standarde varnega dela, ki jih zastareli pravilnik ne upošteva. Navaja, da citirani zakon v 65. čl. določa, da našteti izvršilni predpisi, med njimi tudi citirani pravilnik, po sprejemu zakona ostajajo v veljavi v kolikor niso v nasprotju z določbami zakona. To pa po mnenju tožeče stranke pomeni, da 214. čl. pravilnika ne more veljati. Prvotožena stranka bi morala zagotoviti predelavo stroja, ki bi zagotavljal varno delo. Izvedenec ni nikjer omenil ali stroj, na katerem se je zgodila nesreča, zagotavlja obratovanje s plazečo hitrostjo, ki ne sme presegati 15 m/min. Po mnenju tožeče stranke bi moralo sodišče pri svoji odločitvi predvsem upoštevati zakon, ne pa slepo verjeti izvedencu pri njegovi pravni razlagi, da je prvotožena stranka upoštevala vse ukrepe in načela, ki izhajajo iz Zakona o varstvu pri delu.

Pritožba je bila vročena toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kakšnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je natančno in nazorno pojasnjena z v sodbi navedenimi razlogi o vseh odločilnih dejstvih. Ker so ti prepričljivi in pravilni, jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot svoje.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje pa je tudi materialno pravo pravilno uporabilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.

Pritožbeno sodišče zgolj pavšalni trditvi tožeče stranke o očitni naklonjenosti izvedenca prvi toženi stranki, ki ni z ničemer konkretizirana, ne more slediti.

V izvedenskem mnenju in dopolnitvi tega na glavni obravnavi pritožbeno sodišče ni zasledilo nasprotij, kot jih navaja tožeča stranka. Nikjer v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi izvedenec trdil kako drugače, kot da je naprava ustrezala zahtevam Pravilnika o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona, in lesovine (Ur. l. RS št. 36/89). Zgolj dejstvo, da je izvedenec v izvedeniškem mnenju zapisal podana mu razmišljanja prvotožene stranke o iskanju rešitve varnejšega načina napeljevanja papirja in kartona, pa še ne vodi do zaključka, da zaradi tega naprava ne izpolnjuje zahtev citiranega pravilnika in ne zagotavlja predpisane varnosti pri delu.

Med s strani izvedenca podanim izvedenskim mnenjem in zapisnikom o dopolnitvi tega na glavni obravnavi ter med razlogi podanimi v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa tudi ni nikakršnih nasprotij. Sodišče je svojo odločitev, upoštevaje tudi ostale po pravdnih strankah predlagane dokaze, pravilno oprlo glede podanih dejanskih ugotovitev v zvezi z delovno napravo pri kateri je prišlo do delovne nezgode, na mnenje izvedenca. Iz podanih dejanskih ugotovitev tega, pa je tudi pravilno zaključilo, da za nastanek škode toženi stranki nista odgovorni, saj je prvotožena stranka izpolnila svoje zakonske obveznosti, zadostila je vsem varnostnim ukrepom, ki jih zahteva upravljanje s strojnim gladilnikom PS-3 za zmanjšanje možnosti nastanka nezgod in zagotavljanja varnega dela. Delovna naprava je obratovala z delovno hitrostjo pod 200 m/min., v času proizvodnje kartona pa s hitrostjo cca 80 m/min., zato zanjo na podlagi določb pravilnika ni obvezna opremljenost z vpenjalno napravo papirnega traku. Poleg tega je bilo nevarno mesto dveh valjev zaščiteno z ustrezno zaščito, kar je v tem primeru predviden kotni profil, oddaljen 8 mm od valja. Delovna naprava je bila skladno z zakonodajo opremljena z navodili za varno delo, delavec je bil ustrezno seznanjen z delovanjem te naprave, usposobljen je bil za varno delo in je imel opravljen tečaj iz varstva pri delu. Do nezgode je prišlo zaradi spleta nesrečnih okoliščin, ki se pri delu dogajajo, in zaradi zmanjšane previdnosti pri delu poškodovanega delavca.

Ob takšnih ugotovitvah, ter ob dejstvu, da je naprava izpolnjevala zahteve citiranega pravilnika ter je pri pravilnem delu ustrezala vsem standardom za varno delo, kot je navedel izvedenec, tudi pritožbeno sodišče meni, da prvotoženi stranki ni moč očitati kršitve katerega izmed temeljnih načel zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu, kakor te določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je v 65. čl. vzdržal v veljavi tudi citirani Pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine. Razlogov iz katerih bi bil ta v nasprotju z določbami ZVZD, zlasti njegov 214. čl., kot to navaja tožeča stranka pa tudi pritožbeno sodišče ni našlo.

Ker toženi stranki v obravnavanem primeru ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

Vsled navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).