Jedro

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi o odvzemu pravice do stikov (tč. I izreka sklepa) razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v odločitvi o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo (tč. II izreka sklepa) pa spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi (sklep z dne 26.11.2013) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu odvzeme pravica do stikov z mladoletnima otrokoma A. in B., ki so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 766/2012-IV z dne 9.7.2013. Hkrati je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi, s katero je začasno ukinilo stike omenjenih otrok z nasprotnim udeležencem.

2. Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo, sodišču prve stopnje očita, da je kršilo njegovo ustavno pravico iz 54. člena Ustave RS (pravice in dolžnosti staršev) in iz 27. člena (domneva nedolžnosti). Mnenje svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, je neutemeljeno in ni strokovno preverjeno. Otroka si želita stika z njim, stik pa jima ne škoduje. Mnenje CSD ... je pristransko. Sodišče ne upošteva njegovih argumentov. Nikoli ni spolno zlorabil D., niti ni zanemarjal otrok. Za svoje preteklo nasilno ravnanje se je otrokom opravičil. Danes goji ničelno toleranco do nasilja. Zato ker je C. spolno zlorabil B., je kaznovan on s prekinitvijo stikov z A. in B. V nadaljevanju izpostavlja nepravilnosti v ravnanju predlagateljice z otroki ter nepravilnosti njene matere. Predlaga, da se predlagateljici odvzeme varstvo in vzgojo A. in B., otroka pa naj se zaupata njemu. Otroka ga potrebujeta kot očeta. Predlagateljica je s svojim dosedanjim ravnanjem zlorabila pravni sistem države in sodišče. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja, da so bili s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 766/2012-IV z dne 9.7.2014 določeni stiki nasprotnega udeleženca z mladoletnima otrokoma A. in B., ki so potekali vsak drugi vikend od petka od 19.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Z isto odločbo so bili določeni tudi stiki predlagateljice z mladoletnim otrokom C., ki je bil sicer zaupan v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu. Na stiku, ki se je vršil od 8.11. do 10.11.2013, je mld. C. spolno zlorabil sestro B. Ugotovljeno je tudi bilo, da je C. v preteklosti spolno zlorabljal brata A. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da gre za spolno in posledično psihično nasilje nad B., zato je z začasno odredbo odvzelo nasprotnemu udeležencu pravico do stikov, tako z B. kot A. Sodišče je med postopkom pridobilo mnenje CSD ..., iz katerega izhaja, da je družina obravnavana zaradi spolne zlorabe med sorojenci in zaradi suma spolne zlorabe nasprotnega udeleženca nad že polnoletno hčerko D. Po mnenju CSD stiki mld. B. in A. z očetom niso otrokoma v korist in se morajo zaradi potencialne ogroženosti s strani očeta prekiniti. Sodišče je pridobilo tudi mnenje psihoterapevtke N. B. iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana, ki vodi terapevtsko obravnavo B. in A. Iz mnenja izhaja, da otroka trenutno živita v stabilnem in varnem okolju, kjer je ustrezno poskrbljeno za njune razvojne potrebe. Zaradi predvidljivega in varnega okolja ter ustreznega ravnanja bližnjih odraslih se je njuno psihično ravnovesje stabiliziralo. Stiki z očetom bi negativno vplivali na pridobljeno stabilnost in izboljšano funkcioniranje B. in A. Navedla je, da zato odsvetuje uvedbo stikov z očetom. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da bi bili stiki obeh otrok z očetom zanju psihično obremenjujoči. Z njimi bi bil lahko dodatno ogrožen njun celostni razvoj.

5. Nasprotni udeleženec s pritožbo uveljavlja kršitev ustavnih pravic iz 54. člena Ustave RS. Ustava v prvem odstavku 54. člena določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke ter da se ta pravica in dolžnost staršem odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Navedena določba ustave varuje starševstvo, pravni izraz starševstva pa je poleg roditeljske pravice tudi pravica staršev do osebnih stikov z otrokom.(1) V določbi tretjega odstavka 9. člena Konvencije o otrokovih pravicah je določeno, da naj države podpisnice spoštujejo pravico otroka, ki je ločen od enega ali obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema roditeljema, razen, če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Stiki naj torej preprečijo odtujitev otroka, in sicer tako, da se v čimvečji meri vzpostavijo takšni odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ko živijo skupaj. Po določbi petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), lahko sodišče pravico do stikov odvzeme ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Po določbi četrtega odstavka 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

6. Iz dejanskega stanja, povzetega v točki 4, izhaja, da so bili s sodbo z dne 9.7.2013 določeni osebni stiki mld. A. in B. z nasprotnim udeležencem. Sodišče se je v razlogih navedene sodbe oprlo na mnenje sodne izvedenke klinične psihologinje, ki je predlagala, da se A. in B. zaupata v vzgojo in varstvo materi, ki za oba predstavlja primarni lik čustvene navezanosti. Stike med otrokoma in nasprotnim udeležencem je določilo na podlagi predloga omenjene izvedenke, ki je ugotovila, da gresta oba otroka rada k očetu. Pritrditi je treba zaključku sodišča prve stopnje, da spolna zloraba obeh otrok, ki se očita mld. C., ki je bil zaupan v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu, predstavlja okoliščino, ki onemogoča izvajanje stikov obeh otrok na domu nasprotnega udeleženca oziroma v prisotnosti mld. C. Ni pa jasno, v čem so se razmere od omenjene sodbe z dne 9.7.2013 do vložitve predloga za odvzem stikov z dne 25.11.2013 glede razmerja med otrokoma in očetoma spremenile tako, da je potreben popoln odvzem pravice do stikov. Predlagateljica je na naroku z dne 20.11.2014, torej leto po odvzemu stikov z začasno odredbo, sama povedala, da je A. rekel, da si želi očeta še kdaj videti. Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR lahko sodišče odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe, ali pa, da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, tako ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma, niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.

7. Zaradi napačne uporabe omenjenih določb materialnega prava je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je bilo treba izpodbijano odločitev o glavni stvari razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP). Iz enakih razlogov je bilo treba spremeniti izpodbijani sklep v odločitvi o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper izdano začasno odredbo. V tem delu je bilo treba izpodbijano odločitev spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, začasna odredba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Komentar Ustave RS, str. 570.