Jedro

Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je ovira kasneje prenehala, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 16) je sodišče prve stopnje zavrglo predlog stečajne dolžnice z dne 28. 8.2015 za odpust obveznosti. Odločitev je utemeljilo na pravnomočnem sklepu z dne 22. 5. 2015 (red. št. 7) in s sklicevanjem na drugi odstavek 319. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v insolvenčnih postopkih glede na določbo 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

2. V pritožbenem roku je dolžnica vložila pritožbo (red. št. 18) zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odpust obveznosti ugodi, podrejeno temu, pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom St 2608/2015 z dne 22. 5. 2015 (red. št. 7) zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti na podlagi ugotovitve, da iz kazenske evidence še ni izbrisano kaznivo dejanje ponarejanja listin, za katerega je bila stečajna dolžnica pravnomočno obsojena.

5. Pritožnica je 28. 8. 2015 vložila nov predlog za odpust obveznosti (red. št. 15), v katerem se je sklicevala, da je bilo kaznivo dejanje, katerega je prvostopenjsko sodišče v utemeljitvi sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 22. 5. 2015 upoštevalo kot oviro za odpust obveznosti, na dan novega predloga dolžnice že bilo izbrisano iz kazenske evidence. V dokaz temu je predložila sklep Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. II K 1739/2010 z dne 14. 7. 2015. 6. Iz navedenega je razvidno, da je pritožnica v predlogu z dne 28. 8. 2015 (red. št. 15) zatrjevala drugačno dejansko stanje, kot ga je obravnavalo prvostopenjsko sodišče pri izdaji sklepa o zavrnitvi predloga z dne 22. 5. 2015. Pritožnica je v predlogu zatrjevala, da je prenehala ovira za odpust obveznosti, ki je bila upoštevana v sklepu o zavrnitvi predloga z dne 22. 5. 2015. Ker predlog z dne 28. 8. 2015 temelji na drugačnem dejanskem stanju, objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa 22. 5. 2015 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na drugačni dejanski podlagi. Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti zaradi podane ovire iz 399. člena ZFPPIPP namreč ne pomeni, da so zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive. Takšen značaj imajo samo obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Ovire iz 399. člena ZFPPIPP sicer onemogočajo odpust obveznosti, v posledici česar je v primeru obstoja katere od teh ovir potrebno predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrniti. Obstoj ovire predstavlja tudi razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, v posledici česar se postopek odpusta obveznosti ustavi in zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). To pa ne pomeni, da bi dolžnik izgubil pravico uveljavljati odpust obveznosti tudi v primeru, ko je po zavrnitvi predloga za odpust obveznosti prenehal razlog za oviro, zaradi katere je bil predhoden predlog dolžnika zavrnjen. Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je ovira kasneje prenehala, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti.

7. Upoštevaje navedeno prvostopenjsko sodišče ni imelo podlago za zavrženje predloga za odpust obveznosti zgolj s sklicevanjem na sklep z dne 22. 5. 2015, saj je iz sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku II K 17398/2010 z dne 14. 7. 2015, razvidno, da je z izbrisom obsodbe dolžnice na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. II K 17398/2010 z dne 21. 6. 2012, ta ovira prenehala. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti v smislu predloga dolžnice z dne 28. 8. 2015.