9. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe samostojnega podjetnika Odkup odpadnih surovin Benjamin Kropec, s. p., Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Krašek, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 9. junija 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper 1. točko izreka sklepa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil št. 018-141/2019-6 z dne 17. 9. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju DKOM) je z izpodbijano točko izreka sklepa zavrnila pritožnikov zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila.

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3), po katerem mora naročnik iz postopka oddaje javnega naročila obvezno izključiti ponudnika, pri katerem je na dan oddaje ponudbe ugotovljen dolg iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v višini 50 EUR ali več. Pobudnik navaja, da ima pravni interes za pobudo in ustavno pritožbo, ker si od ugodnega rezultata ustavne presoje obeta povrnitev gospodarske škode, ki mu je nastala zaradi protiustavne zakonske ureditve in odločitve DKOM. Navaja, da je izpodbijana določba ZJN-3 v neskladju z 2., 14., 15., 33. in 74. členom Ustave. Ureditev obvezne izključitve ponudnika zaradi domnevno neplačanih javnih dajatev sicer zasleduje legitimen cilj, saj je prav, da se tistim gospodarskim subjektom, ki so moralno in etično sporni, odvzame pravica do sodelovanja v postopkih javnega naročanja. Vendar po pobudnikovem mnenju izpodbijana ureditev nesorazmerno posega v načelo enakosti, lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo, saj za obvezno izključitev ponudnikov zaradi neplačanih javnih dajatev ni določenih primernih, sorazmernih in smiselnih kriterijev. Izpodbijana ureditev obveznih izključitvenih razlogov naj bi enako posledico določala tako za obsojene gospodarske kriminalce kot za ponudnika, ki na določen dan domnevno ni pravočasno plačal 69,00 EUR prispevkov, kar je lahko tudi posledica nejasne pomote pri knjiženju. Pobudnik opozarja, da je plačevanje javnih dajatev kontinuirano nastajanje in poravnavanje obveznosti s plačili in medsebojnimi poboti. Višina obveznosti naj bi se konstantno spreminjala in je odvisna od različnih organov in plačnikov davkov glede na vrsto javne dajatve. Nastale obveznosti naj bi se praviloma šele z nekajdnevnim zamikom (ko referent ali pa informacijski sistem pri davčnem organu prejme podatek o tem) knjižile na kartici posameznega subjekta. Pobudnik opisuje zapleten način plačevanja vseh vrst davkov pri njem. Pri tem naj bi (pri večjih gospodarskih družbah z več davčno relevantnimi dogodki še toliko bolj) nujno prihajalo do napak, nenamernih preplačil ali prenizkih oziroma prepoznih plačil. Izpodbijana ureditev naj bi bila prestroga, saj naj bi zahtevala obvezno izključitev gospodarskih subjektov, ki so morda odlični ponudniki in tudi sicer plačujejo milijonske zneske v davčno blagajno, če je zaradi napak pri knjiženju ali zaradi pomote knjigovodje oziroma referenta pri davčnem organu prišlo do izkaza neplačanega davčnega dolga. Kot dokaz pobudnik prilaga še izpis svoje knjigovodske kartice pri finančni upravi, iz katere naj ne bi bilo mogoče razbrati, kakšno je bilo stanje neplačanih dajatev na dan oddaje ponudbe.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Pobudnik svoj pravni interes za izpodbijanje drugega odstavka 75. člena ZJN-3 veže izključno na učinke, ki naj bi jih razveljavitev izpodbijane določbe imela v konkretnem postopku oddaje javnega naročila (tj. povrnitev nastale gospodarske škode zaradi njegove izključitve). Pobudnikov pravni interes torej temelji na vloženi ustavni pritožbi zoper odločitev DKOM, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik