Jedro

V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso.

Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od pravnomočnosti odločbe. Vendar pa ZPPSL ne omogoča prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa.

Izrek

1.) Pritožbe upnikov: KGZ z.o.o., C.; K.G.Z.P., z.o.o., P.; KMG, se zavrnejo in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bile zavržene prijave terjatev navedenih upnikov (sklep na l.št. 2474 spisa).

2.)

Pritožba upnika K.G.Z.P., z.o.o., se zavrne in se v delu, kolikor se nanaša na navedenega upnika, potrdi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da ne glede na izjavo stečajnega upravitelja o priznani terjatvi, ta glede pritožnika ni priznana v tistem obsegu, kot to izhaja iz sklepa z dne 29.8.2005 o zavrženju prijav terjatev upnikov (sklep na l.št. 2480).

Obrazložitev

K 1. tč.) izreka : Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozne zavrglo prijave terjatev spodaj navedenih upnikov in v spodaj navedenem obsegu: - K.g.z. P., z.o.o., P., z 22.10.2004 za 774.114,00 SIT; - T., d.o.o., z 20.4.2005 za 886.513,10 SIT; - M., d.d., s 23.3.2005 za 110.758,00 SIT; - KGZ z.o.o., C., z 22.10.2004 za 926.256,56 SIT; - E.P., d.d., N.G., s 17.6.2005 za 4.660.924,40 SIT; - V. d.d., z 9.8.2004 za 279.839,45 SIT; - P.-K., d.o.o., B. z 9.8.2004 za 170.104,21 SIT; - KMG s 17.11.2004 za 162.140,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je upnik KGZ C., z.o.o., C., po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je KGZ na podlagi poziva stečajnega upravitelja v stečajno maso vrnila znesek SIT 926.356,00 dne

2.9.2004, potem pa je dne 22.10.2004 pisno prijavila to terjatev ponovno v stečajnem postopku. Stečajni upnik je svoje terjatve prijavil v 60 dnevnem roku po uvedbi stečaja in je prijavil že takrat tudi to terjatev. Samo vračilo zneska v stečajno maso pomeni prijavo terjatve. ZPPSL v nobenem členu ne določa roka za prijavo teh terjatev, zato je potrebno upoštevati, da je prijava podana in bi se takšna terjatev morala upoštevati kot prijavljena s samim dejstvom, da je upnik denar vrnil v stečajno maso. Nikakor ni mogoča analogna obravnava tega primera s primeri vračila denarja v stečajno maso na podlagi pravnomočne sodbe. Za ta primer zakon predpisuje 30 dnevni rok. V primeru vračila na poziv stečajnega upravitelja pa zakon roka ne predpisuje. To pa pomeni, da bi moral stečajni upravitelj terjatev upoštevati kot prijavljeno že na podlagi dejstva, da je bil denar vrnjen na poziv oziroma, terjatev lahko stečajni upnik kadarkoli prijavi do glavne razdelitve. Upnik je zaradi vračila denarja na poziv sedaj v slabšem položaju kot ostali upniki, kar je v nasprotju z ustavnimi načeli enakega obravnavanja pred zakonom (14. do 24. člen ustave). Vsi razlogi, zaradi katerih je prišlo do dejanskega in pravnega stanja, zaradi katerega je sedaj upnik oškodovan, so na strani stečajnega dolžnika.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi upnik K.G.Z.P.z.o.o., P., po svoji pooblaščenki zaradi bistvene kršitve postopka in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče upniku prizna prijavljeno terjatev za znesek, ki je bil vrnjen v stečajno maso. V pritožbi navaja, da je vrnil v stečajno maso znesek 774.114,00 SIT za svoje storitve, opravljene v enem letu pred uvedbo stečaja že po samem pozivu stečajnega upravitelja. Tako sploh ni prišlo do tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Za primere, ko ne pride do izdaje sodne odločbe, na podlagi katere mora upnik vrniti v stečajno maso določen znesek, pa ZPPSL nima določb, ki bi urejale začetek teka roka za prijavo terjatve.

Sodišče napačno tolmači 137. člen, da velja tekst "terjatve, ki so oživele na podlagi uspešnega izpodbijanja" tudi za obravnavani primer. Upniku so res oživele terjatve, ker je vrnil v stečajno maso zahtevani znesek, vendar gre v tem primeru za povsem samostojno terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka. Na podlagi te vrnitve ima vsekakor upnik zahtevek na neupravičeno pridobitev napram stečajnemu dolžniku, sodišče pa trdi, da napotitev na pravdo ne velja v primeru tistih terjatev, ki so bile zavržene. Gre za terjatev, ki ima neposredno podlago v vrnitvi v stečajno maso, zato ima upnik pravico zahtevati ugotovitev obstoja te terjatve v samostojni pravdi, sodišče pa mu to pravico jemlje.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi upnik KMG s.p.. V pritožbi opozarja, da že iz obrazložitve sklepa izhaja, da ni zakonsko predvidenega roka za prijavo v stečajno maso za primer, kot je obravnavani, ko je bila pritožnikova obveznost do M.d.d. v stečaju poravnana v stečajno maso še preden je prišlo do tožbe in je njegova terjatev s tem dejanjem ponovno oživela. Zavrnitev temelji na mnenju sodišča, da je rok za prijavo teh terjatev 30 dni, kar je za pritožnika popolnoma nesprejemljivo in tudi nima zakonske podlage (v kolikor jo ima, prosi, da se jo v primeru negativno rešene pritožbe navede). Terjatev je bila prijavljena pravočasno, s tem ni bil moten stečajni postopek, niti še ni bil izdan sklep o delitvi stečajne mase.

Pritožbe upnikov niso utemeljene.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) ureja v tč. 4.5 prijavljanje terjatev v stečajnem postopku in pri tem določa dva roka: rok dveh mesecev od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu za prijave terjatev (navadnih) upnikov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka ter ločitvenih in izločitvenih upnikov (1., 6. in 7. odst. 137. čl. ZPPSL), ter rok 30 dni: od dneva, ko je upnik prejel obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, za terjatve, nastale zaradi odstopa od pogodbe, in od pravnomočnosti odločbe za terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja. Le prijavljena terjatev je lahko predmet izrekanja s strani stečajnega upravitelja oz.

predmet prerekanja s strani ostalih upnikov (1. in 2. odst. 142. čl. ZPPSL) in velja za ugotovljeno, če ni bila prerekana (3. odst. 142. čl. ZPPSL). To pomeni, da ni utemeljena pritožbena trditev, češ da že samo vračilo zneska v stečajno maso pomeni prijavo terjatve.

V vseh treh obravnavanih primerih so po ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožniki na poziv stečajnega upravitelja v stečajno maso vrnili terjane zneske, tako da vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 125. čl. ZPPSL, ni bila potrebna. V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso. Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od pravnomočnosti odločbe.

Vendar pa ZPPSL ne omogoča prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa. Glede na to ni mogoče pritrditi enemu od pritožnikov, češ da bi bila oživela terjatev prijavljena pravočasno, v kolikor bi bilo to storjeno do izdaje sklepa o delitvi stečajne mase; ZPPSL/89, ki je veljal do 31.12.1993 je omogočal prijavljanje terjatev vse do zaključka naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve stečajne mase (1. odst. 126. čl. ZPPSL/89), sedaj veljavni ZPPSL/93 pa takšnega določila ne vsebuje. Pri stališču, da bi morali pritožniki svoje terjatve prijaviti v roku 30 dni od dneva vrnitve zneskov v stečajno maso pa ne gre za ustanavljanje novega roka, ampak le za razlago v zakonu že določenega roka, predvidenega za primerljivo situacijo - za terjatev, oživelo zaradi uspelega izpodbijanja. Po mnenju pritožbenega sodišča pa ni utemeljena pritožbena trditev, češ da so upniki, ki so vrnili denar na poziv stečajnega upravitelja, sedaj v slabšem položaju in da naj bi bilo kršeno ustavno načelo enakega obravnavanja pred zakonom, glede na to, da bi bile prijave terjatev pritožnikov (vsebinsko) obravnavane, če bi bile podane pravočasno. K 2.) tč. izreka : Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstajajo terjatve upnikov po seznamu prijavljenih in priznanih terjatev od zap.št. 1 do 234 in 72, ki je sestavni del izreka sklepa, do dolžnika v višini, kot izhaja iz seznama za vsakega posameznega upnika pod rubriko priznana terjatev s tem, da se šteje, da ne glede na izjavo stečajnega upravitelja o priznani terjatvi, terjatev ni priznana za tiste upnike in v tistem obsegu, kot izhaja iz sklepa z dne 29.8.2005 in kjer je navedeno, prijave katerih upnikov je senat zavrgel. Upnike, katerih terjatve niso priznane in kar je razvidno iz seznama terjatev oz. rubrike prerekana terjatev, je z njihovo nepriznano terjatvijo oziroma delom terjatve, ki je bila prerekana, napotilo, da začnejo v 15 dneh od vročitve sklepa pred sodiščem ali drugim organom postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve s tem, da napotitev ne velja tudi v primeru prerekanja tistih terjatev, ki so bile z zgoraj navedenim sklepom zavržene.

Proti navedenemu sklepu je v delu, nanašajočem se nanj, upnik K.G.Z.P., z.o.o., po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve postopka in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče bistveno kršilo postopek s tem, da je z enim sklepom terjatev upnika zavrglo, z drugim sklepom, datiranim z dne 29.8.2005, opr.št. St 17/2003, po opravljenem drugem naroku za preskus terjatev, pa je terjatev v seznamu, ki je sestavni del sklepa pod zap.št. 7, priznana. Ker je senat zavrgel to terjatev s posebnim sklepom, je sicer razbrati, da je ta terjatev prerekana, vendar istočasno sodišče za zavržene terjatve določa, da zanje ne velja napotitev na pravdo.

Stečajni senat je kljub priznanju stečajnega upravitelja prerekal terjatev upnika, s sklepom, s katerim napotitev na pravdo ne velja za zavržene terjatve pa je stečajnemu upniku v celoti onemogočil nadaljnje obravnavanje terjatve v spornem znesku 774.114,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Roki, ki jih ZPPSL določa v 137. čl. za prijave terjatev upnikov, so zakonski, prekluzivni roki. Zamuda roka za prijave terjatev pomeni, da je upnik izgubil pravico do poplačila svoje terjatve iz razdelitvene mase. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se je stečajni upravitelj na drugem naroku za preizkus terjatev izrekal tudi o terjatvah, ki so bile prijavljene prepozno, med drugim tudi o pritožnikovi terjatvi. Ker pa je zaradi zamude roka za prijavo terjatve, pritožnik izgubil pravico do poplačila svoje terjatve, ima prav sodišče prve stopnje, ko v izpodbijanem sklepu navaja, da je bilo izrekanje stečajnega upravitelja o takšni terjatvi brepredmetno in je takšna prijava lahko le predmet zavrženja (po predsedniku stečajnega senata), kot to določa 8. odst. 137. čl. ZPPSL.

Upoštevaje obrazložitev pod 1.) in 2.) tč. je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbe upnikov zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.