Jedro

Toženka v pritožbi navaja, da tožnik glede dela, ki ga je opravljal na mednarodni misiji oziroma na dneve, ki jih je toženka opredelila kot dneve tedenskega počitka, in v urah, ko bi izrabil dnevni počitek, ni podal ustrezne trditvene podlage. To ne drži. Tožnik je v tožbi podal konkretne navedbe o delu, ki ga je po navodilih nadrejenih kot podčastnik inštruktor opravljal na posamezni dan v tednu po urah v tabelah za vsak tip delovnega dneva na misiji (tj. v bazi C. - tip 1, bazi D. - tip 2, E. - tip 3, F. - tip 4, v bazi G. - tip 1 in tip 2 ter H. tip 1, v bazi I. - tip 2). Predlagal je izvedbo dokazov, in sicer zaslišanje strank in prič A. A. ter B. B. Toženka v odgovoru na tožbo navedenih trditev o organizaciji posameznega dneva dela na misiji po tipih ni konkretno prerekala, le na splošno je navajala, da je pravica do tedenskega počitka prilagojena mirovni operaciji ter da nekaterih delovnih nalog ni mogoče upoštevati kot delovnih dejavnosti (dosegljivost, nošenje uniforme, bivanje v bazi, spoštovanje pravil baze, prepoved samostojnega izhoda, upoštevanje pravil obnašanja, higiene, urejenosti in varnosti) oziroma kršitev pravice do počitka (športna vadba, samousposabljanje, dousposabljanje) ter nasprotovala trditvam tožnika, da so delovne zadolžitve trajale do 21.30 ali celo 24.00.

Sodišče prve stopnje je pri vprašanju zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka tožniku na misiji v Maliju utemeljeno verjelo v bistvenem skladnim izpovedim tožnika in priče A. A., ki je bil na misiji poveljnik kontingenta do septembra 2017; toženka pa tudi sicer ni konkretno nasprotovala tožnikovim natančnim evidencam o tem, kako so potekali dnevi po posameznih tipih in katerim tipom je ustrezal posamezni delovni dan na misiji, kar je ustrezno upoštevano v izpodbijani sodbi. Ker toženka ni podala ustreznih trditev o trajanju efektivnega dela tožnika po posameznih tipih dni niti za to ni predlagala dokazov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni dodatno ugotavljalo dejanskega stanja v tej smeri. Iz izpodbijane sodbe pa je jasno razvidno, za koliko ur dodatnega dela na dan oziroma na dan, ko bi moral biti tožnik prost, je tožniku priznalo plačilo. Neutemeljeno je toženkino zavzemanje, da sta tožnikova izpoved in preglednica, ki jo je predložil, brez dokazne moči; tudi navedena dokaza je skladno s pravilom o prosti dokazni oceni sodišče prve stopnje moralo oceniti sama zase in v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi (zlasti izpovedjo A. A.), kar je tudi storilo. Na pravilnost in prepričljivost dokazne ocene ne vpliva toženkino sklicevanje na poročilo o izvedeni analizi delovanja z dne 1. 12. 2017. Ne glede na to, da iz navedenega poročila ne izhaja, da bi imel tožnik v zvezi z misijo kakšne pripombe (tj. glede zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka), to na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja glede dodatnih ur opravljanja dela ne vpliva, še posebej glede na izpoved tožnikovega nadrejenega na misiji A. A., da zaradi narave dela na misiji tedenskih počitkov ni bilo in da evidence ne odražajo dejanskega stanja ter v zvezi z nalogami inštruktorjev na misiji. Zavrniti je treba toženkino pritožbeno navedbo, da tožnik ni dokazal, po čigavem ukazu je delal. Tožnik in priči B. B. ter A. A. so enako izpovedovali, da so bili slovenski pripadniki podrejeni poveljujočim vodjem timov iz drugih držav in so morali upoštevati njihove časovnice ter opraviti z njihove strani odrejene naloge.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožniku plačati znesek v višini 19.499,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2022 do plačila; kar je zahteval več ali drugače, je zavrnilo. Odločilo je še, da mu je dolžna plačati stroške postopka v višini 1.931,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in nasprotuje ugotovitvi, da je tožnik v vtoževanem obdobju zanjo opravil 395 ur dela več v času, ko bi mu moral biti omogočen dnevni počitek, ter da mu ni omogočila 25 dni tedenskega počitka. Meni, da je sodba neobrazložena. Trdi, da tožnikova izpoved in tabela, ki jo je izdelal, zaradi njegovega interesa za uspeh v postopku nimata dokazne vrednosti. Sodišče prve stopnje ni konkretno ugotavljalo, koliko ur dodatnega dela je tožnik opravil na posamezne dni, zaslišalo ga je le na splošno o njegovem delu in približnem trajanju, konkretnega števila opravljenih ur nista potrdila kot priči zaslišana A. A. in B. B. Tožnik ni zadostil dokaznemu bremenu, glede na novejšo sodno prakso bi moral z gotovostjo dokazati, katere konkretne delovne naloge, ukazane s strani nadrejenih, je opravil v času, ko bi mu moral biti zagotovljen počitek, in kdaj. Glede odločitve o tedenskem počitku sodišču prve stopnje očita, da je prezrlo evidence, mesečna poročila, ukaz za delovanje in dokumentacijo zaradi narave delovanja na EUTM Mali ter dejstvo, da so to stopnjevani dokumenti. Sklicuje se še na poročilo o izvedeni analizi delovanja z dne 1. 12. 2017, iz katerega izhaja, da je bil tožnik na sestanku prisoten in ni imel pripomb. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da gre pri tedenskem počitku za enovito pravico in je tožnikovemu zahtevku pavšalno ugodilo v celoti. Trdi, da je bistvena kršitev obveznosti plačila za dejansko delo, torej, koliko ur dela več je tožnik opravil, česar sodišče prve stopnje ni konkretno ugotavljalo. Šteje, da je tožnik podal pomanjkljive trditve, saj je opravila navedel le pavšalno in ni navedel, po čigavem ukazu je naloge opravljal. Sodišču prve stopnje očita, da se ni konkretno opredelilo, za katere dejavnosti je štelo, da jih je tožnik opravljal na zatrjevane proste dni in predstavljajo efektivno delo ter v kolikšnem obsegu. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodba zadosti obrazložena, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z navedenimi razlogi in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5.Toženka je pred sodiščem prve stopnje prvenstveno zatrjevala, da je tožniku na mednarodni misiji v Maliju (EU Training mission - EUTM), ki je trajala od 8. 5. 2017 do 19. 11. 2017, dnevni in tedenski počitek (25 dni) zagotovila skladno s predpisi.

6.Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo preveč opravljenih ur dela v času, ko bi mu moral biti zagotovljen dnevni oziroma tedenski počitek na podlagi določb 155. in 156. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, .97.f člena Zakona o obrambi - ZObr, 53. člena Zakona o službi v Slovenski vojski - ZSSloV ter Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske, napotenih v mednarodne operacije in misije z dne 7. 2. 2014. Na podlagi izpovedi tožnika in prič, zlasti poveljnika kontingenta do septembra 2017 A. A., je ugotovilo, da tožniku ni bil omogočen predvideni tedenski počitek niti dnevni počitek med dvema delovnima dnevoma, saj je na vsakem izmed krajev misije vsak dan opravljal odrejeno delo, in to dodatnih 8 ur na dan.

7.Toženka v pritožbi navaja, da tožnik glede dela, ki ga je opravljal na mednarodni misiji oziroma na dneve, ki jih je toženka opredelila kot dneve tedenskega počitka, in v urah, ko bi izrabil dnevni počitek, ni podal ustrezne trditvene podlage. To ne drži. Tožnik je v tožbi podal konkretne navedbe o delu, ki ga je po navodilih nadrejenih kot podčastnik inštruktor opravljal na posamezni dan v tednu po urah v tabelah za vsak tip delovnega dneva na misiji (tj. v bazi C. - tip 1, bazi D. - tip 2, E. - tip 3, F. - tip 4, v bazi G. - tip 1 in tip 2 ter H. tip 1, v bazi I. - tip 2). Predlagal je izvedbo dokazov, in sicer zaslišanje strank in prič A. A. ter B. B. Toženka v odgovoru na tožbo navedenih trditev o organizaciji posameznega dneva dela na misiji po tipih ni konkretno prerekala, le na splošno je navajala, da je pravica do tedenskega počitka prilagojena mirovni operaciji ter da nekaterih delovnih nalog ni mogoče upoštevati kot delovnih dejavnosti (dosegljivost, nošenje uniforme, bivanje v bazi, spoštovanje pravil baze, prepoved samostojnega izhoda, upoštevanje pravil obnašanja, higiene, urejenosti in varnosti) oziroma kršitev pravice do počitka (športna vadba, samousposabljanje, dousposabljanje) ter nasprotovala trditvam tožnika, da so delovne zadolžitve trajale do 21.30 ali celo 24.00. Za svojo trditev, da je tožniku omogočila tedenski počitek najmanj v obsegu 25 dni, je predložila mesečno evidenco dnevne obremenjenosti pripadnikov SVNKON 9 EUTM Mali za obdobje od maja 2017 do novembra 2017 (listina B 1). V pritožbi omenjenih mesečnih poročil ter kakršnekoli druge dokumentacije zaradi narave delovanja na EUTM 9 Mali v postopku ni predložila. Tožnik je nasprotno v prvem pripravljalnem spisu, v katerem je odgovoril na trditve tožke v odgovoru na tožbo, opredelil začetek in konec delovnega dneva po posameznih tipih delovnih dni ter datumsko opredelil, na katere dneve v času misije je opravljal delo po posameznem tipu delovnega dneva, in opredelil število ur dodatno opravljenega dela in način izračuna prikrajšanja. Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2024 na splošno nasprotovala trditvam tožnika in izračunu prikrajšanja, se sklicevala na t. i. stopnjevanost dokumentov ter nenasprotovanje vsebini evidenc s strani tožnika. Števila zatrjevanih dodatnih ur opravljanja dela ni konkretno prerekala. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik podal zadostne trditve za odločitev o njegovem prikrajšanju pri plači zaradi ur dodatno opravljenega dela v času, ko bi moral počivati.

8.Dalje v pritožbi toženka nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pri vprašanju zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka tožniku na misiji v Maliju utemeljeno verjelo v bistvenem skladnim izpovedim tožnika in priče A. A., ki je bil na misiji poveljnik kontingenta do septembra 2017; toženka pa tudi sicer ni konkretno nasprotovala tožnikovim natančnim evidencam o tem, kako so potekali dnevi po posameznih tipih in katerim tipom je ustrezal posamezni delovni dan na misiji, kar je ustrezno upoštevano v izpodbijani sodbi. Ker toženka ni podala ustreznih trditev o trajanju efektivnega dela tožnika po posameznih tipih dni niti za to ni predlagala dokazov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni dodatno ugotavljalo dejanskega stanja v tej smeri. Iz izpodbijane sodbe pa je jasno razvidno, za koliko ur dodatnega dela na dan oziroma na dan, ko bi moral biti tožnik prost, je tožniku priznalo plačilo. Neutemeljeno je toženkino zavzemanje, da sta tožnikova izpoved in preglednica, ki jo je predložil, brez dokazne moči; tudi navedena dokaza je skladno s pravilom o prosti dokazni oceni sodišče prve stopnje moralo oceniti sama zase in v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi (zlasti izpovedjo A. A.), kar je tudi storilo. Na pravilnost in prepričljivost dokazne ocene ne vpliva toženkino sklicevanje na poročilo o izvedeni analizi delovanja z dne 1. 12. 2017. Ne glede na to, da iz navedenega poročila ne izhaja, da bi imel tožnik v zvezi z misijo kakšne pripombe (tj. glede zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka), to na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja glede dodatnih ur opravljanja dela ne vpliva, še posebej glede na izpoved tožnikovega nadrejenega na misiji A. A., da zaradi narave dela na misiji tedenskih počitkov ni bilo in da evidence ne odražajo dejanskega stanja ter v zvezi z nalogami inštruktorjev na misiji.

9.Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča, da bi šlo pri dnevnem in tedenskem počitku za enovito pravico, tožniku je namreč prisodilo plačilo za ugotovljene dodatno opravljene ure dela. Pri izračunu prikrajšanja tožnika je pravilno izhajalo iz vrednosti urne postavke na način, da je plačo delilo s 174 za povprečno 174 ur, kot se obračuna plača pripadnika za opravljanje vojaške službe zunaj države (drugi odstavek 98.c člena ZObr; prvi odstavek 3. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami), pri čemer toženka v pritožbi izračunu urne postavke ne nasprotuje. Pri dnevnem počitku je že tožnik pri postavitvi (podrednega) zahtevka, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, upošteval le tiste dodatne ure, ko je delo opravljal, in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo. Prav tako v celoti je ugodilo zahtevku iz naslova nezagotovljenega tedenskega počitka, pri čemer toženka tega prisojenega zneska v pritožbi konkretizirano ne izpodbija.

10.Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja toženka, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Primarno je zatrjeval, da je njegov delovni čas na misiji trajal ves čas (izvzemši dopust), ki ga je prebil na misiji, in je že s tem izkazano, da mu tedenski in dnevni počitek nista bila zagotovljena.

Zveza:

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 155, 156 Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 97f, 98c, 98c/2 Zakon o službi v Slovenski vojski (2007) - ZSSloV - člen 53 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353

Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) - člen 3, 3/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.