Jedro

Poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen pred prvotno sestavo sodišča (v senatu), nato pa je bila zadeva predodeljena drugi sodnici, ki je kot sodnica posameznica le nadaljevala že začeto glavno obravnavo. Ker tako ni povzela poteka prejšnjega naroka ter ni pozvala strank, naj se izjavijo o spremenjeni sestavi sodišča in že izvedenih dokazih, je bila v postopku pred izdajo izpodbijane sodbe storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka iz naslova premalo izplačane odpravnine dolžna tožniku plačati 741,44 EUR v roku 15 dni, pod izvršbo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati stroške postopka v višini 166,84 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP ter predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni ter zavrne oziroma zavrže tožnikovo tožbo oziroma da se izpodbijano sodbo razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Primarno uveljavlja kršitev 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, kršeno pa je tudi načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP, kar poleg že navedene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka predstavlja tudi bistveno kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP. Navedeni kršitvi sta podani tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 3. odstavka 302. člena ZPP. Na glavni obravnavi dne 21.5.2008 je namreč sodelovala ena sodnica, na glavni obravnavi dne 4.9.2008 pa druga sodnica, ki je tudi izdala izpodbijano sodbo. Pri tem se glavna obravnava v spremenjeni sestavi sodišča ni začela znova, sodišče pa tudi ni pozvalo strank, da se izjavijo o spremembi sodišča in o že izvedenih dokazih. Že iz navedenih razlogov je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje. V nadaljevanju tožena stranka ponavlja ugovor pasivne legitimacije, ker tožena stranka, kot jo je v tožbi navedel tožnik: „X.M.“ ne obstaja. Sodišče prve stopnje se do navedenega ugovora pasivne legitimacije ni opredelilo in je celo samodejno v sodbi naziv tožene stranke spremenilo v „V.t. d.d.“, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi neuporabe določbe 324. člena ZPP pa tudi bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Tožnik ni postavil določnega in sklepčnega dajatvenega zahtevka, prav tako ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati višino odpravnine. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi ni opredelilo do določenih navedb tožene stranke, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je potrebno znesek nadomestila (v bruto znesku) pomnožiti še s faktorjem 1,57233, pri čemer ni navedlo pravne podlage za uporabo navedenega faktorja oziroma utemeljilo njegove višine. Če je sodišče prve stopnje že presodilo, da je potrebno nadomestilo ZPIZ pomnožiti z faktorjem 1,57233, bi moralo z navedenim faktorjem pomnožiti neto znesek nadomestila, ki je bil nakazan tožniku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo izdala sodnica, ki na glavni obravnavi ni sodelovala. Izpodbijano sodbo je bilo že iz navedenega razloga potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje. Podana je tudi nepravilna uporaba materialnega prava (določilo 100. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4; Ur. l. RS, št. 109/2006).

Po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Gre za kršitev enega od temeljnih načel pravdnega postopka – načela neposrednosti (4. člen ZPP). Bistvo tega načela je v tem, da izdajo sodno odločbo tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče tudi izvajalo dokaze. V zadevi naj sodijo tisti sodniki, ki so s svojimi čutili zaznali naravo in vsebino dokaznih sredstev in so tudi sprejemali trditve strank o pravno pomembnih dejstvih. Načelo neposrednosti je v ZPP uveljavljeno predvsem na prvi stopnji, pri sprejemanju navedb strank in pri izvajanju dokazov in velja zlasti za glavno obravnavo. Zato je zelo pomembno, da se cela glavna obravnava, ne glede na to, ali je izvedena na enem ali več narokih, opravi pred istim senatom. Vse povedano smiselno velja tudi, če se zadeva predodeli drugemu sodniku posamezniku.

Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da je v postopku na glavni obravnavi dne 21.5.2008 sodelovala ena sodnica, na glavni obravnavi dne 4.9.2008 pa druga sodnica, ki je tudi izdala izpodbijano sodbo, pri čemer se zaradi spremenjenega senata oziroma sodnice glavna obravnava ni začela znova, kar bi se po določilih 302. člena ZPP moralo zgoditi. Če se narok preloži, se skladno s 1. odstavkom 302. člena ZPP opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. V takem primeru se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; sme pa senat skleniti, da se obravnava začne znova (2. odstavek 302. člena ZPP). Drugače pa je, če se opravi narok pred spremenjenim senatom. V takem primeru se mora po 3. odstavku 302. člena ZPP glavna obravnava obvezno začeti znova; sme pa senat po tem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov.

Poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen pred prvotno sestavo sodišča (v senatu) dne 21.5.2007. Na njem sta stranki navajali dejstva, predlagali dokaze, sodišče pa je odločalo o njihovih dokaznih predlogih. Narok je bil nato preložen. V vmesnem času je bila predmetna zadeva predodeljena drugi sodnici. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 4.9.2008 (list. št. 34-36) izhaja, da je sodnica skladno z 2. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004) kot sodnica posameznica le nadaljevala z glavno obravnavo in le-te ni začela znova. Sodnica tudi ni povzela poteka prejšnjega naroka ter ni pozvala strank, da se izjavijo o spremenjeni sestavi sodišča in o že izvedenih dokazih na predhodnem naroku, opravljenem v drugi sestavi. Brez navedenega je glavno obravnavo sklenila in odločila v zadevi.

Kadar sprejme sodno odločbo sodnik, ki sploh ni sodeloval na glavni obravnavi (v celoti) pomeni kršitev načela neposrednosti absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Skladno s 1. odstavkom 354. člena ZPP je bilo zato izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje paziti tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožba namreč utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno z faktorjem 1,57233 (za leto 2006 objavljen v Ur. l. RS, št. 28/2006) pomnožilo bruto znesek nadomestila, saj je v slednjega že vključen davek od osebnega prejemka, zaradi česar je prišlo do dvakratnega obrutenja. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava (100. člena ZPIZ-4) moralo kot osnovo upoštevati neto nadomestilo ZPIZ ter pri osnovi za izračun odpravnine s faktorjem 1,57233 „obrutiti“ neto nadomestilo ZPIZ-a, ki je bilo tožniku izplačano (zneski nakazila, razvidni na listini ZPIZ z dne 11.7.2008). Ob upoštevanju že izplačanega zneska odpravnine z dne 15.12.2006 v višini 4.544,51 EUR bo tako sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali in za koliko je glede na pravilen izračun odpravnine v delu, ki se nanaša na nadomestilo po ZPIZ, tožnik bil prikrajšan.

Neutemeljene pa so pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje izrek sodbe oblikovalo po svoje, saj tožnik takšnega (sklepčnega in določnega dajatvenega) zahtevka sploh ni postavil. Iz 4. odstavka obrazložitve tožbe nedvoumno izhaja, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati znesek 741,44 EUR (pravna podlaga te dajatve izhaja iz tožbe) in mu povrniti tudi sodne stroške v višini sodne takse (pozneje je priglasil tudi stroške kilometrine). Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz razloga, ker tožena stranka v tožbi in sodbi ni povsem enako navedena. Na strani tožene stranke je šlo ves čas za isti subjekt in stranki sta tudi vedeli, na koga se tožba nanaša, zato v konkretnem primeru ni šlo za subjektivno spremembo tožbe po 187. členu ZPP. Napačna označba tožene stranke ob navedenem dejstvu ne more pomeniti bistvene kršitve določb postopka, sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je v sodbi popravilo in pravilno navedlo toženo stranko.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo, zoper katero je bila vložena pritožba in zadevo vrnilo v novo sojenje, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 30. členu sicer prepoveduje vračanje zadev sodišču prve stopnje v novo sojenje, kadar je zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka nepravilnost mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje. V konkretnem primeru takšna odprava nepravilnosti ni mogoča, saj je z napako obremenjen celoten postopek in je zato potrebno celoten postopek ponoviti oziroma pravilno izvesti glavno obravnavo na prvi stopnji. Kršitev načela neposrednosti že na prvi stopnji sojenja je tako huda kršitev, ki pred sodiščem druge stopnje ni mogoče popraviti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. Namen pritožbene obravnave po 30. členu ZDSS-1 namreč ni, da bi pritožbeno sodišče dejansko prevzelo pristojnosti, ki jih ima prvostopenjsko sodišče. Le-to bo v novem sojenju moralo opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu (1. odstavek 362. člena ZPP) ter šele nato ponovno odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka.