Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločba, s katero sodišče odredi izbris plombe v zemljiški knjigi, je odredba, zoper katero ni dovoljena pritožba.
Pritožba se zavrže. Dolžnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odredilo izbris plombe dn. št. 9956/96. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje; podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da z izbrisom plombe počaka do rešitve ustavne pritožbe. V pritožbi upnik navaja, da je vložil ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 294/94, s katerim je bila zavrnjena predlagana začasna odredba ter opisuje nestrinjanje z razlogi pritožbenega sodišča in meni, da bo z ustavno pritožbo uspel in je zaradi tega potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.
Dolžnik je na pritožbo upnika odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje, upniku pa prizna stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni dovoljena.
Plomba je posebna vrsta vpisa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče označi, da je bil vložen predlog za dovolitev določenega vpisa. Z vpisom plombe se med drugim označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Vpis in izbris plombe se opravi po uradni dolžnosti. Plomba se med drugim izbriše, ko postane sklep o zavrnitvi predloga pravnomočen, v konkretnem primeru pravnomočno zavrnjena predlagana začasna odredba.
Izbris plombe se opravi z odredbo. Zoper odredbo pa ni dovoljeno pravno sredstvo. Zaradi tega je bilo pritožbo upnika zavreči kot nedovoljeno, ne glede na napačni pravni pouk sodišča prve stopnje (čl. 95 Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 33/95).
Ker se v postopku zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo (čl. 366 ZPP), mora v posledici tega dolžnik sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem, saj se ti njegovi stroški ne morejo opredeliti kot potrebni stroški.