Jedro

Tožnikovi tožbeni ugovori se nanašajo predvsem na materialni položaj, pri čemer zatrjuje, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Tovrstni tožbeni ugovori pa so za obravnavano zadevo brezpredmetni, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, in ne zato, ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo, št. Bpp 803/2022 z dne 23. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) tako, da mu je dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 71119/2022, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca (v nadaljevanju: predmetna kazenska zadeva); ter za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe sodišča prve stopnje, izdane v predmetni kazenski zadevi, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo. BPP se tožniku dodeli od 19. 11. 2022 dalje do prejema odločbe, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje zaključi (I. točka izreka izpodbijane odločbe). Za izvajanje odobrene BPP je toženka določila odvetnika A. A. (V. točka izreka) in opredelila njegove obveznosti v zvezi z napotnico (VI. točka izreka). S sporno II. točko izreka izpodbijane odločbe pa je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi; s III. točko izreka je nadalje zavrnila tožnikovo prošnjo v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi; s IV. točko izreka izpodbijane odločbe pa je zavrnila tožnikovo prošnjo za delitev BPP za sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po odvetniku podal prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v predmetni kazenski zadevi; za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper priporne sklepe ter za sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1. Toženka je v postopku ugotovila, da je tožnik državljan Črne Gore in da je za dodelitev BPP podana vzajemnost po tretjem odstavku 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Ugotovila je tudi, da tožnik izpolnjuje materialni kriterij (višina dohodka in obseg premoženja) iz 13. člena ZBPP za dodelitev BPP, ter da izpolnjuje t.i. objektivni kriterij (24. člen ZBPP) za dodelitev BPP v obsegu, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe. Predmetna kazenska zadeva je namreč zelo pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj. Očita se mu storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. Dodaja še, da je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

3. Po določbah 1. in 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP kot to zahteva prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Obravnavani kazenski postopek teče pred sodiščem prve stopnje in še ni zaključen, zato je tožnikova prošnja v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, ob odločanju toženke preuranjena ter nerazumna in kot taka ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Ko bo postopek, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, zaključen, bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za BPP in bo v njej navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP.

4. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je toženka podala še dejanske in pravne razloge, zaradi katerih ni ugodila tožnikovi prošnji v delu, v katerem želi BPP za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora, ter v delu, v katerem želi BPP za sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1. 5. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu. V njej je navedel, da jo izpodbija v zavrnilnem delu, ter da tožbo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter odloči tako, da se mu (v celoti) dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje ter oprosti stroškov sodnega postopka; podrejeno pa, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi navaja, da je brez dohodkov in premoženja. Sklicuje se na določbe ZBPP, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določajo pogoje in kriterije za dodelitev BPP, ki se nanašajo na materialni položaj prosilca. Tožnik je diskriminiran v razmerju do prosilcev, ki jim je bila BPP dodeljena, odločitev toženke pa še dodatno poglablja njegovo socialno stisko. Dodaja, da je za pripravo pravnih sredstev in obrambe potreben vpogled v spis, obisk tožnika, posvet z njim glede pravnih sredstev, v zadevi bo razpisana tudi pritožbena seja pred sodiščem druge stopnje. Izdani so bili tudi priporni sklepi, zoper katere je treba vložiti pritožbo, zoper sklep sodišča druge stopnje pa zahtevo za varstvo zakonitosti. Toženka mu je zato neutemeljeno odobrila BPP samo za pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje.

7. V nadaljevanju tožnik izpodbijani odločbi očita še, da ni ustrezno obrazložena. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika.

8. Ker iz tožbe kot celote sodišče ni moglo ugotoviti, v katerem delu tožnik izpodbijano odločbo izpodbija, ga je z dopisom z dne 29. 12. 2022 pozvalo, da v roku 5 dni jasno opredeli, v katerem delu izpodbijano odločbo izpodbija, sicer bo sodišče štelo, da izpodbija II. točko izreka izpodbijane odločbe. Iz vročilnice je razvidno, da je bil dopis tožnikovemu pooblaščencu vročen 9. 1. 2023, vendar se nanj v postavljenem roku ni odzval. Sodišče zato šteje, da tožnik s tožbo izpodbija II. točko izreka izpodbijane odločbe.

9. Tožba (skupaj s kopijo poziva sodišča z dne 29. 12. 2022) je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

10. Sodišče je za dan 1. 3. 2023 v zadevi razpisalo glavno obravnavo. Stranki sta bili nanjo pravilno in pravočasno vabljeni ter opozorjeni na posledice izostanka, vendar se nobena od strank glavne obravnave ni udeležila in izostanka tudi ni opravičila. Sodišče je zato na podlagi določbe tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, na podlagi pisnega gradiva strank in dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost II. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi. Za tožnika je sporno, da mu toženka BPP ni dodelila (tudi) v tem delu.

13. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ, med drugim, določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ter dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.

14. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP, saj ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da določi manjši obseg dodeljene BPP, mora pa uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe ustrezno in pravilno utemeljiti. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da se predmetna kazenska zadeva obravnava pred sodiščem prve stopnje, kjer postopek še ni zaključen. Zato ocenjuje, da je tožnikova prošnja v delu, v katerem želi BPP za pravo svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje (druga faza kazenskega postopka) preuranjena, pri čemer dodaja, da ko bo postopek, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, zaključen, bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za BPP in bo v njej navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Navedenim ugotovitvam toženke tožnik v tožbi ne nasprotuje.1 Njegovi tožbeni ugovori se nanašajo predvsem na materialni položaj, pri čemer zatrjuje, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Tovrstni tožbeni ugovori so za obravnavano zadevo brezpredmetni, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, ne zato ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.

15. Glede na obrazložitev iz prejšnje točke je neutemeljen tožnikov, sicer nekonkretiziran, ugovor, da je bil z izpodbijano odločbo v neenakopravnem položaju s prosilci, ki jim je bila BPP dodeljena. Toženka je v konkretnem primeru imela, kot rečeno, dejansko in pravno podlago, da je s sporno II. točko izreka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ki presega dodeljen obseg iz I. točke izreka, to je do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi utemeljila. Neutemeljen je zato nadalje tudi (prav tako nekonkretiziran) tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.

16. Glede na povedano sodišče zaključuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba v sporni II. točki izreka na zakonu utemeljena in da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Tožbo je zato zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Ker je tožnik v tožbi predlagal, da o njej odloči Upravno sodišče v Ljubljani, sodišče še pojasnjuje, da je krajevna pristojnost upravnega sodišča določena v 9. členu ZUS-1. Tožnik se je ob vložitvi tožbe nahajal v ZPKZ Koper in izpodbijano odločbo je izdalo Okrožno sodišče v Kopru, zato je na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 9. člena ZUS-1 za odločanje o predmetni tožbi pristojen zunanji oddelek Upravnega sodišča v Novi Gorici.

18. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. K II. točki izreka:

19. Odločitev o stroških tega upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Vsaj ne jasno in konkretizirano, sodišče pa je v predmetnem upravnem sporu, kot rečeno, vezano na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe.