Jedro

Pritožbeno sodišče se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral upnik dokazovati, da je družbenik solidarno odgovoren za obveznosti izbrisane družbe, absolutno ne strinja.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. in 3. odstavku izreka r a z v e l j a v i ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; v ostalem (1. odst. izreka) pa se pritožba upnika zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: izvršilni postopek, ki je bil s sklepom z dne 12.6.2007 prekinjen, z dnem 3.7.2007 nadaljevalo; predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika pravnega naslednika prejšnjega dolžnika zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da upniku ni uspelo dokazati, da je družbenik odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. Upniku tega niti ni bilo potrebno posebej dokazovati, saj so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji z zakonsko domnevo o obstoju te odgovornosti. Upnik je že v svojem predlogu za nadaljevanje izvršbe navedel, da je bil novi dolžnik ustanovitelj oz. lastnik izbrisane družbe. S tem je bila izpolnjena predpostavka ZFPPIPP in upniku ni potrebno dokazovati ničesar drugega. Tudi, če bi držal zaključek sodišča prve stopnje, bi moralo sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva upnika pozvati k predložitvi dokazov, ki bi jih sodišče potrebovalo za svojo odločitev. Sicer pa je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti tudi zaradi njegove nesklepčnosti, če gre v primeru novega dolžnika za pravnega naslednika, potem se postopek nadaljuje na podlagi samega poziva sodišča temu pravnemu nasledniku. Vprašanje procesnega vodstva in materialnopravnega nasledstva sta namreč ločeni vprašanji.

Pritožba upnika je deloma utemeljena, v obsegu kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Kljub temu, da je upnik v pritožbi izrecno navedel, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, v vseh točkah, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da vsebinsko, s konkretnimi navedbami, svoje pritožbe zoper odločitev sodišča, da se izvršilni postopek, ki je bil prekinjen nadaljuje (1. odst. izreka), sploh ne izpodbija. Zato in ker pritožbeno sodišče tudi ob dolžnem preizkusu po uradni dolžnosti glede te odločitve ni ugotovilo kršitev iz 2.odst.350.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ, je v tem delu upnikovo pritožbo zavrnilo.

Sklep o nadaljevanju postopka pa je po vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika – gospodarske družbe iz sodnega registra.

Pritožbeno sodišče se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v obravnavanem primeru dokazovati, da je družbenik solidarno odgovoren za obveznosti izbrisane družbe, absolutno ne strinja. Tako stališče je posledica zmotnega razumevanja določil 6.odst. 442.čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pravilna interpretacija te zakonske določbe je, da upnikom za neplačane obveznosti pravne osebe ob njenem izbrisu odgovarjajo aktivni družbeniki. Njihova odgovornost do upnikov pa je solidarna, kar glede na določilo 395.čl. Obligacijskega zakonika (OZ) pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče, vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Te solidarnosti, ki je zakonsko določena se ne dokazuje. Zato je stališče sodišča, ki je upnikov predlog za nadaljevanje postopka z družbenikom zavrnilo iz navedenega razloga pravno zmotno. V razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna, saj nastopi (šele) z izbrisom tega dolžnika iz sodnega registra. Že zaradi zgoraj navedenega je potrebno sklep sodišča v odločitvi iz 2. in 3. odst. izreka izpodbijanega sklepa razveljaviti, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev. Ta pa so, glede na določbe 2. tč. 1. odst. 496., zgolj ugotovitve; ali je imela oseba, zoper katero je upnik predlagal nadaljevanje postopka ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in ali je upnik nadaljevanje postopka predlagal v roku enega leta po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, da se upnikov predlog za nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe zavrne, je posledično odpadla tudi podlaga za ustavitev postopka, na katero se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, zaradi česar je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev v 3. odst. izreka.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.