Jedro

Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžničin ugovor.

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da njen pravi naslov ni v Sloveniji, na katerega je sodišče opravljalo vročitve, ampak prebiva na naslovu V. ulica, C., Hrvaška. Zatrjuje tudi zastaranje obveznosti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je dolžnica samostojna podjetnica, zato se ji vročajo pisanja na poslovnem naslovu, kakor so ji bila v obravnavanem postopku tudi poslana. Pojasnjuje še, da do zastaranja ni prišlo. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prenagljeno zaključilo, da je dolžnica vložila prepozen ugovor. Za presojo pravilnega teka roka je bistveno, kdaj in če je bila opravljena pravilna vročitev sklepa o izvršbi, o tem pa sodišče prve stopnje nima razlogov.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje vročalo sklep o izvršbi na naslov Č. ulica, S., dolžnica pa je navedla v podanem ugovoru, kot tudi v vseh nadaljnjih vlogah, da je njen pravi naslov V. ulica, C., Hrvaška. Sodišče prve stopnje je tudi izpodbijani sklep vročilo na prvi naslov. Na naslov na Hrvaškem je vročalo le plačilni nalog z dne 15. 9. 2020, pri čemer iz povratnice ne izhaja, da ta naslov ne obstaja ali dolžnica tam ne prebiva, ampak le, da pošiljke dolžnica ni dvignila.

7. V predlogu za izvršbo je upnik navedel dolžnico, ne da bi opredelil njen morebitni gospodarski status samostojnega podjetnika. Tudi iz opredelitve podlage zahtevka v predlogu ne izhaja, da bi šlo za gospodarsko pogodbo. Ustrezna navedba dolžnice in obveznosti bremeni upnika, sodišče pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v s strani upnika podane navedbe zaupa in jim mora slediti (drugi odstavek 44. člena ZIZ). Ker torej iz navedenega procesnega gradiva ne izhaja, da se uveljavljana obveznost nanaša na dolžnico kot samostojno podjetnico, določilo tretjega odstavka 139. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da se vročitev opravi na naslovu, ki je vpisan v register, ni uporabno v obravnavani zadevi.

8. Upnik se po pojasnjenem v odgovoru na pritožbo neutemeljeno zavzema za vročanje na poslovnem naslovu. Njegove navedbe o dolžničinem gospodarskem statusu so tudi prepozne in zato neupoštevne (smiselno prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pri tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave RS – v nadaljevanju URS). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS). Ustavno jamstvo pravice do izjave po pojasnjenem obsega možnost učinkovite seznanitev s postopkom z vročanjem na naslovu prebivališča, kjer dejansko dolžnica prebiva (22. člen URS).

10. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o ugovoru dolžnice, pri tem pa se v zvezi z vročanjem najprej opredeliti do njenega dejanskega prebivališča. Če sklep o izvršbi ni bil vročen na pravilni naslov prebivališča, je rok za ugovor tekel šele od trenutka, ko se je dolžnica z njim dejansko seznanila (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, pri tem pa izhajati iz podanega procesnega gradiva.