Jedro

Odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu.

Toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje: - v 2. točki izreka (glede ugotovitve obstoja tožnikove terjatve v znesku 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenih zneskov in datumov dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR), - v 3.1. točki izreka (glede ugotovitve neobstoja toženčeve v pobot ugovarjane terjatve v znesku 4.427,02 EUR s pripadki) in v 3.2. točki izreka (glede ugotovitve neobstoja toženčeve v pobot ugovarjane terjatve v znesku 4.521,69 EUR s pripadki), - v 4. točki izreka (da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25884/2013 z dne 26. 2. 2013 vzdrži v veljavi glede toženčeve obveznosti plačila 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenih zneskov in datumov dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR) in - v 6. točki izreka (glede obveznosti plačila stroškov postopka).

Zadeva se vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje le glede: - ugotovitve obstoja tožnikove terjatve v znesku 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 966,60 EUR od 13. 6. 2014 dalje do plačila in od zneska 8.643,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje do plačila, - ugotovitve neobstoja toženčevih v pobot ugovarjanih terjatev v znesku 4.427,02 EUR s pripadki in v znesku 4.521,69 EUR s pripadki, - odločanja o (ne)veljavnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25884/2013 z dne 26. 2. 2013 glede toženčeve obveznosti 1.) plačila 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 966,60 EUR od 13. 6. 2014 dalje do plačila in od zneska 8.643,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje do plačila ter 2.) plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR in - stroškovne odločitve.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje (med drugim(1) - ugotovilo (2. točka izreka) obstoj tožnikove terjatve v znesku 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenih zneskov in datumov dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR, - ugotovilo (3. točka izreka) neobstoj toženčevih v pobot ugovarjanih terjatev, in sicer v znesku 4.427,02 EUR s pripadki (3.1 točka) in v znesku 4.521,69 EUR s pripadki (3.2. točka), - odločilo (4. točka izreka), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25884/2013 z dne 26. 2. 2013 vzdrži v veljavi glede toženčeve obveznosti plačila 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenih zneskov in datumov dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR, - in tožencu naložilo (6. točka izreka), da tožniku v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 1.933,69 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sodbo (2., 3., 4. in 6. točko izreka) se pritožuje toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prav in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka,(2) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno (tudi stroškovno) spremeni. V obširni pritožbi (na 13. straneh)(3) najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje odločalo mimo oziroma izven tožnikovega zahtevka, poleg tega pa tudi ni upoštevalo niti trditev strank glede vrstnega reda delnih plačil niti zatrjevane zapadlosti računov oziroma glavnice računov, plačanih z delnimi plačili. Sodba tako o odločilnih okoliščinah nima razlogov oziroma ima o njih razloge v nasprotju s spisovnimi podatki in postavljenim zahtevkom, ki je itak nesklepčen in nesposoben obravnavanja. Sodišče v sodbi ni pojasnilo, da je zaslišanje strank dovolilo le zaradi obstoja najemne pogodbe, ne pa tudi glede drugih razlogov (pobotnih ugovorov, kompenzacij, delnih plačil …), niti ni pojasnilo razlogov za tako odločitev. Glede pobotnega ugovora iz naslova zavarovalnine sodišče neutemeljeno ni upoštevalo njegovih trditev, s katerimi je odgovoril na trditve tožnika (neizpolnitev obveznosti Zavarovalnice X iz sklenjene poravnave v delu, komu naj se zavarovalnina nakaže), pri čemer je za plačilo tožniku izvedel šele 13. 6. 2014 (Obvestilo o rešeni škodi). Ne drži niti, da je bil toženec prekludiran glede procesnega pobotnega ugovora glede kompenzacij št. 57.2014 z dne 30. 6. 2014 in št. 58.2014 z dne 1. 7. 2014. Do prekluzije ni moglo priti, saj je pobotni ugovor mogoče podati vse do konca glavne obravnave. S pavšalno navedbo o „nepomembnosti drugih predlaganih dokazov“ sodišče tudi ni zadostilo standardu ustrezne obrazložitve. Glede plačanih računov in najemne pogodbe opozarja, da je (v prvi pripravljalni vlogi) pojasnil, da je z delnimi plačili in kompenzacijami plačal vse račune iz točke II. Dopolnitve tožbe, katerih glavnica je znašala 12.837,68 EUR in so se nanašali na poslovni prostor. Zato ne drži ugotovitev, da ni zatrjeval drugačnega plačila od tistega, naštetega v 288. členu OZ.(4) V izreku in razlogih sodbe so zato navedene napačne glavnice in njihova zapadlost, kar glede plačila „najemnin“ (v nasprotju z izrekom) ugotavlja tudi sodišče (v točki 24. obrazložitve). Pritožnik vztraja na neveljavnosti Najemne pogodbe (sklenjene med pravdnima strankama leta 2001), ker ni bila sklenjena v pisni obliki (realizirana je lahko le sklenjena pogodba). Glede kompenzacij, plačil in prekluzij ponavlja trditve, še posebej glede „zatrjevane kompenzacije 10.000,00 EUR,“ in meni, da s trditvami ni bila prekludirana. Glede plačil in kompenzacij, zatrjevanih v vlogi z dne 3. 7. 2014, pa opozarja na umik tožbe(5) za 1,500,00 EUR, za 2.870,00 EUR pa graja stališče o prekluziji, sploh upoštevajoč poleg navedenega že posebej navedeni kompenzaciji št. 57.2014 z dne 30. 6. 2014 in št. 58.2014 z dne 1. 7. 2014, glede katerih ne more biti prekludirana. Tudi zato je sodba napačna in nezakonita. Odločitev o pobotnem ugovoru „za požarni sistem“ je napačna, saj je bil ta saniran zaradi nepravilnosti objekta, in ne zaradi njegovih specifičnih potreb, zato so se stroški delili na vse lastnike v sorazmerju z njihovimi deleži. Toženec je sanacijo izvršil kot lastnik določenih prostorov v poslovni zgradbi, vezano na Odločbo inšpekcije. Nujnost sanacije pa ne izhaja le iz odločbe inšpekcijskega organa, marveč tudi same požarne nevarnosti. Odločitev o pobotnem ugovoru „za požarni sistem“ pa je prav tako brez podlage, ugotovitve pa so nasprotne trditvam in predloženim dokazom. Graja tudi stroškovno odločitev.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik. V (obširnem) odgovoru meni, da je pritožba neutemeljena, odgovarja na pritožbene trditve in predlaga, da jo pritožbeno sodišče (kot neutemeljeno) zavrne, tožencu pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožnika.(6)

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi v prvi vrsti utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče odločalo preko in mimo zahtevka tožnika.(7) Odločitev preko zahtevka je terjala razveljavitev sodbe v tem delu (357. člen ZPP), odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pa pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu,(8) s posledično razveljavitvijo sodbe v tem delu (vključno s stroškovno odločitvijo) in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Glede odločanja preko zahtevka:

6. Tožnik je v obravnavani zadevi (s predlogom za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) najprej uveljavljal plačilo 23.917,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.837,68 EUR od 11. 2. 2013 dalje in od zneska 11.079,62 EUR od 17. 2. 2013 dalje. Zahtevek je nato skrčil (umaknil tožbo)(9) z vlogo „Dopolnitev tožbe“ (list. št. 40) na znesek 13.273,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2013 dalje. Tožnik je nato ponovno (z njegovo 1. Pripravljalno vlogo) zahtevek skrčil (umaknil tožbo - list. št. 54) ) ter „na podlagi novega obračuna obresti in dolga“ uveljavljal le še 12.015,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje. Kolikor je sodišče prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti pred 19. 7. 2013 ugotovilo (2. točka izreka) obstoj tožnikove terjatve ter odločilo (4. točka izreka), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25884/2013 z dne 26. 2. 2013 v tem delu vzdrži v veljavi, je odločilo preko zahtevka, kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo (brez vračanja v novo sojenje, saj ni zahtevka - 357. člen ZPP).(10) Glede odločanja mimo zahtevka:

7. Na odločitev mimo zahtevka jasno kaže že odločitev preko zahtevka (to je odločanje o drugih terjatvah, kot so vtoževane). Upoštevajoč odločanje v mejah zahtevkov pravdnih strank v tem sporu(11) ter določbe 287. in 288. člena OZ(12) kot materialnopravno podlago ter (ne(konkretizirano)prerekane) trditve pravdnih strank kot procesno podlago,(13) je tožnik z vlogo „Dopolnitev tožbe“ (list. št. 40), s katero je uveljavljal (le še) znesek 13.273,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2013 dalje, navedel,(14) kaj (še, katere račune (terjatve)) vtožuje (točka III vloge). Toženec je na to odgovoril (v 1. Pripravljalni vlogi) ter navedel, da je poleg že ugotovljenih plačil plačal še 21. 5. 2013 znesek 800,00 EUR in 19. 7. 2013 znesek 500,00 EUR, poleg tega pa tudi natančno, katere račune je plačal (tudi s kompenzacijo št. 300510). Tožnik pa je na to odgovoril (v 1. Pripravljalni vlogi) ter navedel, da je toženec res plačal 1.300,00 EUR in „na podlagi novega obračuna obresti in dolga“ uveljavljal le še 12.015,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje (ter umaknil tožbo v preostalem delu). Na toženčeve navedbe, kaj je plačal, pa je odgovoril, da toženec ni upošteval zakonskih zamudnih obresti od dneva zamude do plačila posamezne terjatve.(15) Toženec je nato (v 6. Pripravljalni vlogi) navedel, da je poleg že ugotovljenih plačil plačal še 12. 6. 2014 znesek 1.000,00 EUR in 3. 5. 2014 znesek 500,00 EUR z navedbo, kaj je plačal (na list. št. 93), kar je tožnik (v njegovi 5. Pripravljalni vlogi) priznal in za navedena plačila skrčil zahtevek (umaknil tožbo), ne da bi pri tem navedel, kaj je bilo plačano in ne da bi oporekal toženčevim trditvam o tem, kaj je plačal.(16) Upoštevajoč navedeno ne le da ni jasno, o katerih terjatvah je sodišče prve stopnje odločalo, marveč niso razjasnjene niti meje tožnikovega zahtevka (katere terjatve so plačane in katere še niso, še posebej glede stranskih terjatev). Jasno izhodišče (točka III tožnikove vloge „Dopolnitev tožbe“ na list. št. 40) je postalo nejasno z njegovim umikom tožbe (v 1. Pripravljalni vlogi) in neupoštevanjem trditev toženca, katere terjatve je plačal (v njegovi 1. Pripravljalni vlogi).

8. Upoštevajoč toženčeva pobotna ugovora (terjatve v znesku 4.427,02 EUR s pripadki iz naslova sanacije požarnega sistema“ in terjatve v znesku 4.521,69 EUR s pripadki iz naslova izplačila odškodnine) ter temu prilagojeno odločanje (ugotovitev obstoja tožnikove terjatve, ugotovitev obstoja toženčeve terjatve ter (po medsebojnem pobotu, če so zanj izpolnjene predpostavke) odločitev o tožnikovem zahtevku),(17) je zato pritožbeno sodišče moralo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP odločiti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

9. V nadaljnjem teku postopka bo (materialno procesno vodstvo)(18) potrebno najprej razjasniti, kaj tožnik (še) zahteva (vtožuje – meje njegovega zahtevka) od toženca.(19) Ob tem bo potrebno upoštevati, da toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu)(20) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.(21) Skratka pravdni stranki naj najprej razjasnita, kaj je plačano (ali pobotano), in kaj ne. Šele temu sledi (če je oziroma bo še spor) odločitev sodišča.(22) Glede v pobot ugovarjanih terjatev toženca(23) pa naj sodišče prve stopnje upošteva (še) njegove pritožbene trditve, glede izplačane odškodnine pa da tožnik glede zneska 1.521,69 EUR priznava (5. Pripravljalna vloga – list. št. 111), da gre za toženčevo škodo.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): V preostalem delu je navedena odločba pravnomočna.

Op. št. (2): To je iz pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Op. št. (3): Pritožbeno sodišče obširneje pritožbenih razlogov ne povzema, ker za odločitev niso pomembni.

Op. št. (4): Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ).

Op. št. (5): Pritožbeno sodišče opozarja, da (tožbenega) zahtevka ni mogoče umakniti, umakniti je mogoče le tožbo (tudi le v določenem delu – prim. 188. člen ZPP), zahtevku pa se je možno odpovedati (tudi le v določenem delu – prim. 317. člen ZPP) ali ga zmanjšati (v takem primeru je potrebno razjasniti, ali gre za umik tožbe ali odpoved zahtevku – prim. tretji odstavek 184. člena ZPP).

Op. št. (6): Pritožbeno sodišče obširneje razlogov ne povzema, ker za odločitev niso pomembni.

Op. št. (7): O tožnikovem zahtevku (vključno z odločitvijo glede cit. sklepa o izvršbi) je pravnomočno odločeno o terjatvah, kolikor te presegajo 9.609,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 966,60 EUR od 13. 6. 2014 dalje do plačila in od zneska 8.643,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje do plačila ter plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 66,00 EUR.

Op. št. (8): Upoštevajoč pri tem toženčev pobotni ugovor (tretji odstavek 319. in 324. člena ZPP).

Op. št. (9): Umaknil tožbo z zahtevkom za plačilo v delu, kolikor presega ...; glej sprotno opombo 6 upoštevaje 1. točko izreka sodbe in sklepa.

Op. št. (10): Glede zakonskih zamudnih obresti od v izreku sodbe v točkah 2. in 4. navedenih zneskov pred 19. 7. 2013. Op. št. (11): 1. člen in prvi odstavek 2. člena ZPP.

Op. št. (12): Po 287 členu OZ (vrstni red vračunavanja) se, če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, pa se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi (prvi odstavek); če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek); če je hkrati zapadlo več obveznosti, se najprej poravnajo tiste, ki so najmanj zavarovane, če so vse enako zavarovane, pa najprej tiste, ki so dolžniku v največje breme (tretji odstavek); če so po vsem navedenem obveznosti enake, se poravnajo po vrstnem redu, kot so nastale, če so nastale hkrati, pa se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski (četrti odstavek).

Po 288. členu OZ (vračunavanje obresti in stroškov) se, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Op. št. (13): Tako tožbene trditve (prvi odstavek 180. člena ZPP) glede vtoževane terjatve (terjatvah, ki jo sestavljajo) kot nasprotne trditve toženca iz ugovora ugasle terjatve (kot dolžnika iz materialnopravnega razmerja, ki določa vrstni red plačil v odsotnosti sporazuma – 287. člen OZ).

Op. št. (14): Meje zahtevka.

Op. št. (15): Trditve tožnika, da je toženec napačno obračunal zamudne obresti, ne pomenijo prerekanja trditev o tem, kaj je bilo plačano in kaj ne oziroma v kolikšni višini.

Op. št. (16): S trditvami (v 6. Pripravljalni vlogi), da je poleg tega plačal še 11. 3. 2014 znesek 500,00 EUR, 4. 3. 2014 znesek 300,00 EUR, 2. 1. 2014 znesek 1.000,00 EUR, 28. 11. 2013 znesek 500,00 EUR in 22. 8. 2013 znesek 570,87 EUR z navedbami, kaj je plačal (na list. št. 93 in 94) ter uveljavljenim ugovorom ugasle terjatve s kompenzacijama št. 57.2014 z dne 30. 6. 2014 in št. 58.2014 z dne 1. 7. 2014 z navedbami, katere terjatve so bile pobotane, naj bi toženec bil prekludiran.

Op. št. (17): S tem da je odločanje o (ne)obstoju toženčeve v pobot uveljavljene terjatve pogojeno z obstojem tožnikove terjatve, t. j. le če ta obstaja.

Op. št. (18): 285. in 286. člen ZPP.

Op. št. (19): S tem da materialno procesno vodstvo za tožnika (njegov zahtevek) predstavlja že ta sklep, in to le v okviru nepravnomočne odločitve.

Op. št. (20): Členi 311 do 318 OZ; pritožbeno sodišče posebej opozarja na določbo prvega odstavka 312. člena OZ, to je izjavo o pobotu.

Op. št. (21): Prim. 286. člen ZPP; pritožbeno sodišče pri tem (predvsem toženca) opozarja, da se prekluzija nanaša na trditve in dokaze (za trditve), ne pa na materialnopravne ugovore ali (procesni) ugovor pobota, a le za ugovore, ne pa tudi kakšne koli trditve zanje (zaradi prekluzije s trditvami).

Op. št. (22): Trditve tožnika o „nesklenjeni“ najemni pogodbi so pri tem, kolikor bo to sploh še aktualno, kontradiktorne z njegovimi trditvami o plačani najemnini (če najemna pogodba ne bi bila sklenjena, toženec najemnine ne bi plačeval, pa trdi da jo je), neresne in povsem neutemeljene; seveda je realizirana lahko le sklenjena pogodba (pritožbene trditve), a prav to (izpolnjevanje obveznosti iz sklenjene najemne pogodbe, ki ji manjka predpisana pisna oblika) zatrjujeta tako tožnik kot sam toženec!?.

Op. št. (23): Pritožbeno sodišče toženca pri tem opozarja na razliko med pravdnim in materialnopravnim pobotanjem terjatev, pri čemer pobot (z izjavo) izven pravde (lahko tudi med potekom pravdnega postopka) izključuje pravdno pobotanje.