Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker niti v določbah ZKT in niti v Odloku o komunalnih taksah ni podlage za sklep, da so taksni predmeti določeni za začasno uporabo javnega prostora lahko oproščeni plačila, če so kot objekti javne in komunalne infrastrukture na podlagi drugega zakona oproščeni plačila prispevka ali če je za takšne objekte plačan po drugem zakonu predpisan prispevek, po presoji sodišča tudi ugotavljanje dejstva ali je kabelsko komunikacijsko omrežje, zaradi katerega je bil prekop javne površine opravljen, objekt oziroma naprava komunalne infrastrukture, v postopku odmere komunalne takse ni potrebno.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z v uvodu te sodbe navedeno odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine A., s katero je bila tožnici odmerjena komunalna taksa za prekop javne površine za namene CATV omrežja v višini 1.487.200,00 SIT in sicer za velikost 286 tekočih metrov. Ob povzemanju pritožbenih navedb tožnice, županja tožene stranke, kot pritožbeni organ ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da organ prve stopnje tudi ni kršil materialnega zakona. Tožnici pojasnjuje, da je na območju občine A. obveznost plačevanja komunalnih taks določena z odlokom o komunalnih taksah (Uradne objave št. 5/2003). Na podlagi 3. točke 2. člena Odloka, so med taksne predmete za uporabo javnih prostorov uvrščeni tudi prekopi. Tožnici je bila komunalna taksa odmerjena za uporabo - prekop javne površine, za katero je tožnica podala pisno prijavo dne 29. 3. 2004. Po presoji tožene stranke je bila tožnici komunalna taksa odmerjena pravilno v skladu z določbami 20., 24. in 25. člena že navedenega Odloka, na podlagi njene prijave taksne obveznosti za uporabo javne površine in za čas, ki je potreben za izvedbo del. Zato je po njenem mnenju brezpredmetno navajanje določb Zakona o telekomunikacijah, na katerih temelji tožničina pritožba.
Tožnica v tožbi navaja, da ji je organ prve stopnje izdal odločbo o odmeri komunalne takse za prekop potreben za postavitev vodov za kabelsko televizijo v znesku 1.487.200,00 SIT, na podlagi njene vloge z dne 17. 3. 2004 za izdajo dovoljenja za souporabo občinske ceste v B., C., D. in E.. Po navajanju predpisov, na podlagi katerih je tožena stranka z odlokom določila občinske komunalne takse, se tožnica sklicuje na 20. člen odloka, v katerem je navedeno, da se pri odmeri takse mora upoštevati naravo taksnega predmeta, skladno s taksno tarifo, velikost, število, namen uporabe, dejavnost taksnega predmeta. Ob navajanju okoliščin, ki po 3. členu Zakona o telekomunikacijah, uvrščajo tudi kabelski komunikacijski sistem za kabelsko televizijo postavljen v prekop ceste na B., med objekte in naprave komunalne infrastrukture, tožnica sklepa, da glede na določbo 20. člena in na opombe pod točko 7 tarifne številke 1 taksne tarife Odloka o občinski komunalni taksi, tožnica ni taksni zavezanec za plačilo odmerjene ji komunalne takse. Ker tudi iz odločbe tožene stranke z dne 26. 1. 2004 izhaja, da je tožnica oproščena plačila komunalnega prispevka za izgradnjo kabelskega komunikacijskega sistema, je tožnica prepričana, da tudi ni zavezanec za plačilo komunalnih taks. Tožnica ugovarja tudi izmeri prekopa. Na podlagi navedenega tožnica trdi, da pri izdaji odločbe o odmeri komunalne takse ni bil pravilno uporabljen Odlok o komunalnih taksah v občini A.. Zato je tudi odločba, s katero ji je bila odmerjena komunalna taksa v višini 1.487.200,00 SIT, zoper katero se je pritožila, vendar je bila njena pritožba zavrnjena z odločbo županje z dne 21. 5. 2004, nezakonita. Sodišču tožnica predlaga, da razveljavi odločbo Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine z dne 31. 3. 2004 in naj toženi stranki naloži vračilo že plačane komunalne takse v višini 1.487.200,00 SIT in plačilo stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga sodišču naj tožbo zavrže, podrejeno pa ob prerekanju tožbenih navedb, s katerimi tožnica utemeljuje nezakonitost odločbe o odmeri komunalne takse sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in naloži tožnici plačilo stroškov postopka.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, v tem upravnem sporu ni prijavilo udeležbe.
Sodišče je zato, ker iz tožbenih navedb izhaja, da se tožnica ne strinja tudi z odločitvijo županje tožene stranke, ki je z odločbo z dne 21. 5. 2004 zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo s katero je organ prve stopnje odmeril tožnici komunalno takso za prekop javne površine, štelo, da tožnica izpodbija odločbo županje in zato ni sledilo predlogu tožene stranke naj tožbo vloženo zoper odločbo organa prve stopnje zavrže. Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi ostaja sporno vprašanje odmere komunalne takse za prekop javne površine, ki je bil tožnici potreben za vgradnjo kabelskega komunikacijskega omrežja. Po Zakonu o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 51/71, 7/72 in Uradni list RS, št.18/91, 49/98 - odl. US in 57/99 - ZKT), se komunalne takse plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki jih sme predpisati občina v taksni tarifi med drugim tudi za uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorenje in druge začasne namene (9. točka 1. odstavka 4. člena). Oprostitve od plačevanja komunalnih taks predpišejo občine s svojimi odloki. V Odloku o komunalnih taksah v Občini Izola (Uradne objave Občine Izola z dne 6. 3. 2003 ISSN1580-0121 leto 12 - Odlok) je po točki 3. 2. člena določena komunalna taksa za uporabo javnih prostorov za začasne namene tudi za prekope. Z navedenim Odlokom je občina A. določila tudi odmero (v členih 20., 21., 22. in 23), višino (24. in 25. člen) in oprostitve komunalne takse (32. in 33. člen). V Taksni tarifi Odloka je v tarifni št. 1. pod 1.6 določeno plačilo za uporabo javne površine, kjer so zgrajeni oz. postavljeni podzemni objekti in naprave, pod 1.8 pa plačilo za pravico uporabe javne površine za namen vgraditve naprav v površino (prekopi, vkopi, prekopavanja, podkopavanje in druga dela). Med opombami k tarifni številki 1 so pod točko 7 našteti objekti in naprave, ki štejejo za podzemne objekte le, če nimajo značaja objekta javne ali komunalne infrastrukture, pod točko 8 pa je določeno, da se za pravico uporabe javne površine z namenom vgraditve naprav v površino, za vsak začeti m2 površine vzame tekoči meter uporabe, če je širina uporabe manjša od 1m.
Iz izpodbijane odločbe, ki temelji na podatkih v upravnih spisih izhaja, da je bila tožeči stranki odmerjena komunalna taksa za pravico uporabe javne površine za namen vgraditve naprav v površino to je za prekop v izmeri 286,00 m tekočih metrov, na podlagi tožničine vloge z dne 29. 3. 2003. Tožbeni trditvi, da je bila sporna taksa odmerjena na podlagi njene vloge z dne 17. 3. 2004 za izdajo dovoljenja za zaporo ceste in da ni bila ugotovljena izmera prekopa, predstavljata tožbeno novoto (3. odstavek 14. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/00 - ZUS). Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti za navajanje teh dejstev, tudi njihovo ugotavljanje v upravnem sporu ni dopustno. Po presoji sodišča pa je organ prve stopnje, na podlagi podatkov, ki jih je posredovala tožnica v vlogi z dne 29. 3. 2004, pravilno ugotovil dejansko stanje in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabil materialni predpis. Sodišče zato sprejema obrazložitev izpodbijane odločbe, v zvezi s tožbo pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnice, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Po določbah ZKT sme občina predpisati komunalne takse za uporabo javnega prostora za začasne namene. Tožena stranka je torej v skladu z ZKT z odlokom predpisala tudi komunalno takso, ki je bila tožnici v skladu z njenim predlogom z dne 29. 3. 2004 odmerjena. Med oprostitvami za plačilo komunalne takse (32. člen Odloka) ni navedeno, da so plačila takse oproščeni prekopi javne površine, ki so kot taksni predmet določeni v 3. točki 2. člena Odloka. Ker tožnica ne navaja, da je bil prekop, torej začasna uporaba javnega prostora, namenjen opravljanju javne službe, ki je po 7. alinei 32. člena Odloka, kot taksni predmet oproščen plačila takse in ker tožnici taksa ni bila odmerjena za že zgrajen podzemni objekt in napravo (taksni predmet določen v točki 1.6 tarifne številke 1 Taksne tarife), na katerega se nanaša točka 7 opomb k tarifni številki 1, tudi po presoji sodišča v določbah Odloka ni podana pravna podlaga za tožničino oprostitev plačila komunalne takse. Ker niti v določbah ZKT in niti v Odloku o komunalnih taksah ni podlage za sklep, da so taksni predmeti določeni za začasno uporabo javnega prostora lahko oproščeni plačila, če so kot objekti javne in komunalne infrastrukture na podlagi drugega zakona oproščeni plačila prispevka ali če je za takšne objekte plačan po drugem zakonu predpisan prispevek, po presoji sodišča tudi ugotavljanje dejstva ali je kabelsko komunikacijsko omrežje, zaradi katerega je bil prekop javne površine opravljen, objekt oziroma naprava komunalne infrastrukture, v postopku odmere komunalne takse ni potrebno in so zato tožbeni ugovori tudi v tem delu neutemeljeni.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1.odstavku 59. člena ZUS.
Ker je sodišče presojalo le zakonitost izpodbijane odločbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (3. odstavek 23. člena ZUS).