Jedro

V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.

Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da morata toženca opustiti vsako izkoriščanje oziroma odstranjevanje peska na brežini njene nepremičnine X, na vzhodni strani služnostne ceste, med točkama, ki sta v zapisniku o ogledu kraja z dne 13. 6. 2012 in na letalskem posnetku v prilogi B 10 označena s črkama A in C. Tožnici pa je naložilo, da mora tožencema povrniti 1.329,35 EUR njunih pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnica se pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ponavlja, da toženca že dalj časa protipravno vznemirjata tožnico kot lastnico nepremičnine z izpodkopavanjem brežine in odstranjevanja peska z njene nepremičnine. Tako je na tožničini nepremičnini nastala cesta, odstranjena so bila mejna znamenja, toženca pa sta odstranjevala tudi rastlinje, pomembno za ozelenitev brežine in preprečitev erozije. Takšen dejanski stan ustreza stvranopravnemu zahtevku za zaščito pred vznemirjanjem lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je ugotovljene posege obravnavalo z vidika nedovoljene imisije, čeprav se je tožnica na to pravno podlago sklicevala le v zvezi z neurejenim odvodnjavanjem, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ne pa v zvezi s spornim izpodkopavanjem brežine. Ne gre za dejanja, ki izvirajo iz nepremičnine, ampak za dejanja, ki sta jih toženca neposredno izvrševala na tožničini nepremičnimi. Poleg tega nepremičnini strank nista sosednji. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženca izpodkopavata pesek z brežine, širita cesto, odvažata pesek, ugotovilo je tudi odstranitev mejnikov. Tožnica takšnih posegov nedvomno ni dolžna trpeti. Soglasja za take posege ni dala, vprašanje, ali ji nastaja škoda ali ne, pa za presojo nedopustnosti posegov ni bistveno.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Poudarjata, da služnostna pot pretežno poteka znotraj parcele Y in ne meji neposredno na tožničino parcelo X. Toženca nista posegala v tožničino nepremičnino. Pesek se posipa zaradi erozije, predvsem pa tožnica ni dokazala, da je lastnica brežine.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica očita tožencema, da brez njenega dovoljenja izpodkopavata njeno zemljišče in z brežine odstranjujeta pesek. Svoj tožbeni zahtevek je v ponovljenem postopku konkretizirala z navedbo območja (med točkama A in C, ki sta razvidni iz letalskega posnetka v prilogi B 10), kjer prihaja do opisanih posegov. Tožničina nepremičnina na tem delu meji z nepremičnino soseda R. J., po kateri poteka služnostna pot, ki ju uporabljata pravdni stranki.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku sprejelo tožničina trditev o izpodkopavanju brežine na delu njene parcele, ki meji neposredno na cesto. Kljub temu je tožnici odreklo zahtevano pravno varstvo, ker je na podlagi mnenja izvedenke za geologijo presodilo, da tožnici zaradi takšnega početja tožencev ne nastaja znatnejša škoda. Ob tem je prezrlo, da se tožbeni zahtevek ne nanaša na izpodkopavanje brežine, pač pa na opustitev izkoriščanja oziroma odstranjevanja peska s tožničine nepremičnine. Ali toženca na spornem območju (še vedno) odstranjujeta in si prilaščata pesek, izpodbijana sodba molči in je zato ni mogoče preizkusiti.

7. Vprašljivo je tudi, ali je sodišče za svojo odločitev izbralo ustrezno materialnopravno podlago. Sporno pravno razmerje je namreč presojalo po pravilu iz 75. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki velja za prepovedano imisijo. Po navedenem zakonskem določilu mora lastnik pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Tožnica v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da zatrjevano ravnanje tožencev predstavlja neposreden poseg v njeno nepremičnino. V takšnem primeru ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.

8. Poleg tega sodišče prve stopnje ni dovolj pozornosti namenilo ugovoru tožencev, da v resnici ne posegata v tožničino nepremičnino, ampak v sosednjo nepremičnino, ki je last R. J. Tožnica bi kljub temu lahko bila upravičena do zahtevanega pravnega varstva, če bi se izkazalo, da toženca v nasprotju s 85. členu SPZ poglabljata sosednjo nepremičnino in s tem povzročata erozijo tožničinega zemljišča. Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar ta vpliva na drugo nepremičnino, gre namreč za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ. Izpodbijana sodba ne vsebuje nedvoumne in s primernim dokazom podprte ugotovitve, od kod oziroma iz čigave nepremičnine izvira pesek, ki si ga prilaščata toženca. Sodišče prve stopnje je sicer opravilo ogled, vendar brez izvedenca geodeta. Dokazovanje, čigava je sporna brežina, bremeni tožnico, ki zahteva negatorno varstvo svoje lastnine. Ker v dokaznem postopku ni bilo zanesljivo ugotovljeno, kje v naravi poteka mejna linija, ni jasno, na čigavem zemljišču prihaja do zatrjevanih posegov.

9. Potemtakem je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in na podlagi prvega odstavka 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovljene pomanjkljivosti bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški odpravilo sodišče prve stopnje, ki bo moralo ponovno opraviti ogled, tokrat z izvedencem geodetom, razen če bosta pravdni stranki soglašali s potekom mejne linije na spornem območju. V novi sodbi pa bo moralo jasno in obrazloženo odgovoriti tudi na nakazana vprašanja, ki so v prvem sojenju zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ostala spregledana. Dodati je še, da dokaz z izvedencem geodetom, ki ga je tožnica med pravdo umaknila, ne bo prepozen, saj doslej celovito materialno procesno vodstvo, ki ga sodišču nalaga 285. člen ZPP, ni bilo opravljeno.

10. Odločitev o stroških postopka je odvisna od končnega izida pravde, zato bo tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

(1) Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. (2) Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

(3) O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.