Jedro

Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in odločilo, da se ga najdalj do 4. 4. 2025 zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X (II. točka izreka).

2.Pritožuje se pooblaščenec udeleženca, ki odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP); še posebej pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo po potrebi pošlje sodišču prve stopnje v nov postopek. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in se udeleženca odpusti iz varovanega oddelka Psihiatrične klinike X.

Pritožnik opozarja, da niso podani zakonski pogoji za poseg v pravice udeleženca. Ta v času naroka 7. 3. 2025 ni bil v stanju, ki bi mu onemogočalo sodelovanje v postopku. Če mu ne bi bile omejene pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, bi odgovoril na vsa dodatna vprašanja in pomisleke sodne izvedenke ter sodišča. Potrdil bi, da se bo udeleževal vseh predpisanih terapij in potrebnih zdravljenj ter v domačem okolju jemal zdravila. Pooblaščenec je bil z navedenimi dejstvi seznanjen šele v naknadnem pogovoru z varuhinjo pacientovih pravic. Udeleženec zatrjuje, da si ne bo škodoval. V bolnišnici so mu že napravili diagnostiko in predpisali terapijo, zato se sedaj počuti dobro.

3.Podrejeno, če sodišče ne bi sledilo njegovim prejšnjim pritožbenim navedbam, nasprotuje trajanju pridržanja. Je znatno predolgo; po njegovi oceni bi zadostoval čas dveh tednov. Povsem sposoben je poskrbeti zase in lahko kontrolira svoje vedenje. Zanika, da bi bil nevaren za okolico, poleg tega ta očitek ni z ničemer konkretiziran. Duševna bolezen ni razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje. Tega ne narekujeta niti hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišče na naroku ni bilo seznanjeno z vsemi okoliščinami primera; do svojega zdravljenja je kritičen, nadaljevati pa ga želi na ambulantni način. Svojega življenja in zdravja drugih ljudi ni ogrožal. Sposoben je sodelovati tudi v drugih, milejših oblikah zdravljenja izven varovanega oddelka. Sprejem na zdravljenje glede na njegovo zdravstveno stanje ni nujen niti sorazmeren. Vedenjsko se je uredil do te mere, da ne predstavlja nevarnosti niti sebi niti okolici.

Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče lahko na podlagi 3. odstavka 64. člena v zvezi s 3. odstavkom 47. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) osebi na predlog izvedenca s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. Tak predlog je izvedenka tudi podala, ker je ocenila, da bi lahko nastale škodljive posledice za udeleženčevo zdravje ali zaupnost/varnost drugih. Prisotnost pri izvajanju dokazov bi udeleženca v njegovem psihičnem stanju še dodatno vznemirila in ga poslabšala. Ta ugotovitev predstavlja strokovno oceno, ki ji je sodišče utemeljeno sledilo. Pooblaščenec udeleženca izvedenkinemu mnenju ni nasprotoval. V pritožbi je povsem posplošeno omenil naknadno opravljen pogovor z udeležencem in varuhinjo pacientovih pravic. Udeleženčevo pritožbeno zatrjevanje, da se bo udeleževal vseh predpisanih terapij in potrebnih zdravljenj ter ne bo odklanjal jemanja zdravil v domačem okolju, ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča. Razlogi za omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov so v udeleženčevi nepredvidljivosti, ukinjeni realitetni kontroli; udeleženec se je ob seznanitvi s hospitalizacijo vznemiril in je bil na meji agitacije. Vse to pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje sprejeto odločitev.

5.Sodišče je navedlo jasne in prepričljive razloge za zadržanje udeleženca na zdravljenju. Opredelilo se je tako do izvedenskega mnenja kot tudi obstoja pogoja ogroženosti. Izvedenka psihiatrične stroke je udeleženca pregledala in vpogledala v njegovo medicinsko dokumentacijo ter prisostvovala njegovemu zaslišanju. Na podlagi navedenega je podala ustni izvid in mnenje. Sodišče mu je v celoti sledilo, nanj pa ni imel pripomb niti udeleženčev pooblaščenec.

6.Razlog za sprejem udeleženca v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X je akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije zaradi opustitve jemanja zdravil in ambulantnih pregledov. Udeleženec je hospitaliziran že četrtič. Izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B., da je pri udeležencu oškodovana realitetna kontrola. Zlasti je okrnjena njegova sposobnost presoje in ocene tveganj, do svojih težav nima uvida. Ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Zaradi porušene realitetne kontrole, kar je posledica bolezenskih simptomov, ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Zaradi potencialne heteroagresije ob stopnjevanju občutka ogroženosti v domačem okolju pa hudo ogroža tudi zdravje drugih. Poslabšanje bolezni se je odrazilo z grožnjami materi, da jo bo udaril. Svojce in sosede ima vključene v že kronificirani blodnjavi sistem psihoze; prepričan je, da mu želijo slabo. Ob poslabšanju bolezni bi lahko prišlo - kot ugotavlja izvedenka - tudi do fizične heteroagresije. Opuščanje jemanja zdravil vodi v kronificiranje bolezni. To v možganih povzroča nepovratne strukturne spremembe, ki vodijo v invalidizacijo, in povzročajo sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti ter slabšajo odziv na zdravljenje z zdravili, s tem pa tudi možnost remisije. Takšna situacija pa - po oceni izvedenke - narekuje zadržanje na oddelku za čas štirih tednov.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča jasna in prepričljiva. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. Brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil bi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in življenje; zaradi potencialne heteroagresije pa tudi zdravje drugih.

8.Pritožba minimalizira udeleženčevo bolezensko stanje. Presoja sodišča o trajanju in obliki zdravljenja je pravilna. Udeležencu psihofizično stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju (prihajati v ambulanto in sprejemati terapijo z zdravili). Izvedensko mnenje jasno izkazuje, da do potrebe po zdravljenju ni kritičen. Zato pri izvajanju predpisane terapije (zaenkrat) potrebuje stalen nadzor. Splošno znano je, da je za učinek zdravil potreben določen čas. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je čas štirih tednov ustrezen, da se v njem opravi dodatno diagnostiko razlogov poslabšanja duševne motnje ter uvede/prilagodi ustrezno medikamentozno terapijo.

9.Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da ne gre za ogrožanje v smislu 39. člena ZDZdr. Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. V prepričljivi dokazni oceni je nanizalo razloge za pridržanje in ustrezno pojasnilo odsotnost možnosti za druge (milejše) oblike udeleženčevega zdravljenja, ki so v nekritičnosti do narave bolezni in teža njenega poslabšanja. Glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju in dejanja udeleženca pritožbeno sodišče nima pomislekov o podanosti predpostavk iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

10.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr), saj (tudi) ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.