Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči po opravljeni glavni obravnavi in je svojo odločitev sprejelo na seji, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 59/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.2.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločala o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice M. z dne 10.7.1998, s katero je tožečo stranko zavezala k plačilu carine in posebnih carinskih dajatev v skupnem znesku 656.768,00 SIT, za blago, ki je bilo uvoženo z uvozno carinsko deklaracijo (UCD) z dne 9.11.1994, zaradi neizpolnitve obveznosti izvoza blaga, ki je vezan na poprejšnji uvoz. S 1. točko izreka je tožena stranka v prvostopni odločbi popravila zmoten podatek o številki UCD, z 2. točko izreka pa je zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da tožeča stranka blaga, ki ga je uvozila po navedeni UCD na podlagi 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje in določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (Uradni list RS, št. 67/93, Uredba/94) in za katerega je bila pri uvozu oproščena plačila carine in drugih dajatev, ni izvozila nazaj v tujino, kot se je zavezala z izjavo, ki jo je priložila uvozni carinski deklaraciji. Tožeča stranka se je kot uporabnik blaga zavezala, da bo uvoženo blago v celoti uporabila pri proizvodnji blaga za izvoz in ga najpozneje v enem letu od dneva prehoda čez carinsko črto vrnila v tujino, pri čemer bo vrednost blaga za najmanj 30 % višja od vrednosti uvoženega blaga. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno presodila, da blago, uvoženo po sporni UCD, ni bilo izvoženo v predpisani vrednosti. Kot neutemeljene je zavrnilo ugovor zastaranja izterjave, da je tožeča stranka izpolnila vse obveznosti po količinskem in vrednostnem kriteriju in ugovor glede zakonitosti zapisnika. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovljeno in tudi izvedba glavne obravnave ne bi mogla prispevati k drugačni rešitvi, je o zadevi odločalo na seji.

Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo ustavne pravice. Sodišče bi moralo v skladu z 1. odstavkom 50. člena ZUS odločati po opravljeni glavni obravnavi, ne pa samo presojati ali je glavna obravnava potrebna. Na glavni obravnavi bi lahko zaslišalo, v tožbi predlagane priče. Ker je odločalo na seji je bistveno kršilo določbo 73. člena ZUS in določbo 24. člena Ustave RS. Zapisnik o naknadni kontroli ni bil sestavljen v skladu z določbo 77. in 149. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). V zapisniku ni ugotovljeno nobeno dejstvo, zapisnik ni obrazložen, s tem pa je kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in enakost pred zakonom iz 22. člena Ustave RS. Carinarnica je opravila ogled blaga brez sklica glavne obravnave, stranka tudi ni bila navzoča pri ogledu blaga in zapisnika ni podpisala. Kršeno je načelo zakonitosti, ker izpodbijana odločba temelji na podzakonskih aktih in sicer na določilu 5. člena Uredbe/94 in na določilu 1. točke 3. odstavka 156. člena Uredbe. Kršena so tudi načelo legalitete, načelo demokratičnosti, načelo pravne države, načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, 2. odstavek 120. člena ustave RS in 153. člen Ustave RS. Uredba/94 ne omogoča možnosti naknadne kontrole in sestave zapisnika. Sodišče je bistveno kršilo določbo 14. točke 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi v nasprotju z vsebino Uredbe/94. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma, ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in je izrecno zahtevala, naj sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje temu predlogu ni sledilo in je svojo odločitev sprejelo na seji.

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, glede na zahtevo tožeče stranke za opravo glavne obravnave, niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje na seji iz 2. odstavka 50. člena ZUS. Kršeno pa je bilo tudi načelo kontradiktornosti, ki se izraža tako, da je v postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi tako glede pravnih kot tudi dejanskih vprašanj in o navedbah nasprotne stranke. Glede na navedeno tožeča stranka utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti.

Predlogu tožeče stranke, da samo opravi glavno obravnavo, pritožbeno sodišče ni sledilo, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 77. člena ZUS.