Jedro

Predmet, ki ne obstaja, ne more biti del zapuščinske mase. Vendar v obravnavanem primeru podatki v smrtovnici potrjujejo, da sta avtomobila, ki predstavljata zapuščino po pokojnem, v času njegove smrti obstajala, znana pa je bila tudi njuna lokacija, ki je razvidna iz podatkov smrtovnice, sestavljene neposredno po smrti pokojnega. Za čas smrti pokojnika pritožnica pritožbeno niti ne uveljavlja, da stanje in lokacija vozil nista bila znana oz. da nista obstajala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Šentjurju je v zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. s sklepom D 184/2020 z dne 5. 1. 2023 sklenilo, da zapuščina brez dedičev, ki obsega (-) osebni avtomobil Volkswagen Golf/1.6, VIN: ..., reg. št. ..., z datumom prve registracije 29. 12. 1987, ter (-) osebni avtomobil Opel Corsa/1.4, VIN: ..., reg. št. ..., z datumom prve registracije 7. 8. 1997, postane lastnina Republike Slovenije, ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

2. Pritožnica Republika Slovenija se po zakonitem zastopniku pritožuje zoper citirani sklep, ki ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov (torej po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da, v kolikor sodišče prve stopnje ne bo postopalo v skladu s 36. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 173. členom Zakona o dedovanju (ZD) ter samo spremenilo oz. razveljavilo sklep, pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

Navaja, da iz dokumentacije v spisu in iz samega izpodbijanega sklepa izhaja, da stanje in lokacija vozil nista znana. Predmet, ki ne obstaja, ne more biti del zapuščinske mase. Vozilo je potrebno prevzeti, z njim ustrezno ravnati ter posledično ustrezno urediti tudi vpis v Matični register vozil. Izkazalo se je že, da so bile premičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev prešle v last Republike Slovenije, odtujene, zato jih kaducitetna upravičenka ni mogla prevzeti in z njimi ustrezno upravljati ter razpolagati. Motorno vozilo je tudi nevarna stvar, z njim lahko druga oseba povzroči prometno nesrečo. Večkrat so dediči, ki so se odpovedali dedovanju, vozilo še tekom zapuščinskega postopka prodali, ali pa so bila vozila tekom zapuščinskega postopka ukradena s strani neznanega storilca. Zaradi starejših sodnih odločb, kjer ni bila navedena lokacija vozila in tudi stranke zapuščinskega postopka niso hotele sodelovati z Republiko Slovenijo, ta še po več letih pravnomočnega sklepa dobiva inšpekcijske odločbe za odstranitev vozil, kar predstavlja nepotrebno finančno breme za proračun Republike Slovenije. Zato je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja) predmet zapuščinske mase.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je zapuščinski postopek posebna vrsta nepravdnega postopka, so v postopku s pritožbo uporabljene določbe ZD in ZPP, ki vsebujejo procesne določbe, uporabljive za zapuščinski postopek, vse v skladu z določbami 3. odstavka 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 163. člena ZD. Na podlagi čl. 350 v zvezi s 366 ZPP so smiselno uporabljive določbe ZPP, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. Pristojnost pritožbenega sodišča za odločanje o pravočasni pritožbi je podana v določbi drugega odstavka 173. člena ZD.

5. Zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti. Dedovanje po umrlem se uvede z njegovo smrtjo (člen 123 ZD), kar pomeni, da zapuščina tudi na kaducitetnega upravičenca preide s trenutkom smrti, čeprav ne gre za dedovanje, temveč za sui generis način pridobitve pravic. Pritrditi je stališču pritožnice, da neobstoječega premoženja ni mogoče izročiti oz. ga prenesti na Republiko Slovenijo. Vendar se ugotavljanje obstoja premoženja, ki sodi v zapuščinsko maso, nanaša na čas smrti zapustnika in ne na kasnejši čas (odločanja po sodišču). Zato je pritrditi pritožbeni trditvi, da mora sodišče ugotoviti, ali obstaja premoženje, in kje se to premoženje nahaja, ne pa tudi nadaljnji, da se ugotavljanje teh dejstev umešča v čas odločanja.1

6. Predmet, ki ne obstaja, ne more biti del zapuščinske mase. Vendar v obravnavanem primeru podatki v smrtovnici2 potrjujejo, da sta avtomobila, ki predstavljata zapuščino po pokojnem, v času njegove smrti obstajala, znana pa je bila tudi njuna lokacija, ki je razvidna iz podatkov smrtovnice, sestavljene neposredno po smrti pokojnega. Za čas smrti pokojnika pritožnica pritožbeno niti ne uveljavlja, da stanje in lokacija vozil nista bila znana oz. da nista obstajala. Zato s pritožbenimi pomisleki o potencialnih situacijah, povezanih z izročitvijo predmeta zapuščine, povzetimi v obrazložitvi tega sklepa, ne more načeti pravilnosti izpodbijane odločitve, ki temelji na pravilni uporabi materialnega prava,3 prav tako pa ni podana pritožbena graja nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi ni pritrditi nadaljnji pritožbeni trditvi, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da stanje in lokacija vozil nista znana (očitno v času odločanja).4 Tudi sicer pritožnica v pritožbi z nizanjem mogočih dejanskih situacij ter možnih posledic v pravni sferi ne uspe vzbuditi dvoma v obstoj obeh predmetov zapuščine in v njuno lokacijo (ne v času pokojnikove smrti in ne v času odločanja). Procesno kršitev5 je prvostopno sodišče odpravilo samo, in sicer s postopkom opravljanja poizvedb in nato z dano možnostjo pritožnici, da se izjasni o ugotovitvah sodišča, s katerimi jo je glede obstoja predmetov iz zapuščine seznanilo,6 pritožnica pa je po seznanitvi svoje stališče tudi podala.7

7. Odločitvi, na kateri se v pritožbi sklicuje pritožnica, ne obravnavata povsem primerljivega dejanskega stanja. Iz sklepa VSL I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 je razbrati, da je že v času pokojnikove smrti obstajal dvom glede kraja nahajanja predmeta zapuščine, ki ni bil razrešen, in bi ga bilo potrebno razrešiti po času odločanja (vdova je o avtomobilu posredovala dve različni informaciji o njegovem nahajanju, pritožnica pa je nato v pritožbi dokazovala, da je neznano). Tudi iz sklepa VSL III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016 izhaja, da se je dvom v obstoj motornega kolesa kot dela zapuščinske mase pojavil že na naroku, zaradi izjave, da naj bi se slednje nahajalo v tujini, o čemer prvostopno sodišče nato ni zavzelo nobenega stališča, pri čemer napotilo glede razrešitve vprašanja obstoja predmeta zapuščine prvostopnemu sodišču izrecno ne vsebuje opredelitve časovne komponente, v okviru katere naj se ugotavlja obstoj predmeta zapuščine.

8. Pritožbeni razlogi se tako izkažejo za neutemeljene, prav tako pa ni bilo zaslediti postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 163. členom ZD. Zato je bilo pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

9. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

1 Ravno v teh primerih bi namreč prihajalo do situacij, ko bi predmet zapuščine lahko v vmesnem obdobju postal stvar brez lastnika. 2 Glej l. št. 1-3. 3 Določbe členov 142a, 142b in 9. člena ZD. 4 Ob tem, ko je natančna lokacija obeh vozil z naslovom mesta nahajanja razvidna iz podatkov v smrtovnici, podatki iz e-RISK, pridobljeni tekom postopka na prvi stopnji, pa ne izkazujejo, da vozili ne bi več obstajali ali da bi bila njuna lokacija neznana. 5 Izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovljenih dejstev o obstoju predmetov iz zapuščinske mase in o njihovem nahajanju v času zapustnikove smrti. 6 Dopis sodišča z dne 11. 9. 2023 na l. št. 106 spisa s povzetimi ugotovitvami, da je sodišče na B. B. (z naslovom, identičnim kot je po podatkih smrtovnice mesto nahajanja avtomobilov) naslovilo dva poziva na izjasnitev, ali se vozili še vedno nahajata na istem naslovu, vendar nanju ni odgovoril kljub prejetju obeh, kot tudi s podatki, pridobljenimi v uradni evidenci e.RISK v povezavi z uradnim zaznamkom z dne 11. 9. 2023, iz katerih izhaja, da sta vozili v postopku, kar pomeni, da sta neregistrirani in čakata bodisi na registracijo ali odjavo. 7 Njen dopis z dne 13. 9. 2023 (l. št. 107).