Jedro

Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom delno ugodilo ugovoroma tožene stranke z dne 16. 10. 2015 in z dne 26. 11. 2015 ter sklepa o začasni odredbi z dne 10. 9. 2015 in 16. 11. 2015 delno razveljavilo za zneska 557,00 EUR in 730,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. in III. izreka). V preostalem delu pa je zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 16. 9. 2015 zoper sklep o začasni odredbi P 92/2015 z dne 10. 9. 2015 ter ugovor z dne 26. 11. 2015 zoper sklep o začasni odredbi P 92/2015 z dne 16. 11. 2015 (II. in IV. točka izreka) ter odločilo, da bo o stroških odločeno s končno odločbo (V. točka izreka).

2. Toženec sklep izpodbija v zavrnjenem delu in se sklicuje na vse pritožbene razloge. Navaja, da je začasna odredba preuranjena, saj pogoji zanjo niso izpolnjeni. Terjatev ni verjetno izkazana. Toženec je leasing za avtomobil dokončno poplačal sam in tožnica ni izkazala, da je 135,85 EUR plačala namesto njega. Pravdni stroški v zadevi P 93/2012 so nastali v postopku še v času trajanja zakonske zveze, celoten postopek pa se je vodil na zahtevo tožnice, kajti toženec je želel pripoznati tožbo in s tem zmanjšati stroške. Za sporni traktor toženec ni bil obogaten, ker je bil brez vrednosti. Predpostavka nevarnosti ni izkazana. Toženec je poudaril, da avtomobil nujno potrebuje in da ga ne namerava odtujiti. Z izdajo začasne odredbe mu nastaja velika škoda, ker zaradi vknjižbe zaznambe UE ne bo dovolilo podaljšanja registracije vozila brez soglasja tožnice oziroma plačila terjatve iz tega postopka. Tožencu se bo dejansko onemogočila uporaba osebnega vozila, ker ga brez registracije ne bo mogoče uporabljati. Pritožbi toženec prilaga listine, iz katerih izhaja identičen primer, v katerem je v AJPES-u vpisana opomba prepovedi podaljšanja registracije. Glede verjetnega obstoja terjatve pri drugi začasni odredbi toženec navaja, da sta si s tožnico premično skupno premoženje že sporazumno razdelila, saj po njenem odhodu ni v hiši ostalo nič vrednejšega. Toženec se pritožuje tudi zoper izrek o stroških, saj ugoditev pritožbi narekuje priznanje vseh stroškov v zvezi z ugovorom oziroma pritožbo.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se zavrne v celoti in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice v zavarovanje njene denarne terjatve do toženca izdalo dve začasni odredbi (10. 9. 2015 in 16. 11. 2015), s katerima je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev premičnine – registriranega vozila znamke Seat ALTEA / 1.9 ter dovolilo in odredilo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve pri tem vozilu pri Upravni enoti K. ter v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri AJPES. Z izpodbijanim sklepom je delno ugodilo toženčevemu ugovoru le glede višine zavarovane denarne terjatve, v pretežnem delu pa je oba toženčeva ugovora zavrnilo, ker je ugotovilo, da je v tem delu tožnica kot verjetno izkazala obstoj ter višino denarne terjate, tožencu pa z izdajo začasne odredbe nastaja le neznatna škoda.

6. Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora po 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala ter nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi pravilno uporabilo citirano določbo ZIZ in pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe (v obsegu izpodbijanega sklepa). Odločitev o zavrnitvi obeh ugovorov zoper izdani začasni odredbi je pravilna in ustrezno obrazložena.

7. Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Glede vsakega posameznega denarnega zneska je tožnica utemeljila, zakaj ji ga toženec dolguje. Delno plačilo leasinga za avtomobil ter plačilo pravdnih stroškov je tudi dokazala z listinami. Toženec ne zanika, da je traktor in ostalo bivše skupno premoženje prodal oziroma podaril, kar tudi zadostuje za verjetnost tožničine terjatve. Utemeljenost njenega tožbenega zahtevka pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve v tej zadevi. Za odločanje o začasni odredbi po določbah ZIZ pa zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj tožničinih trditev, močnejše od tistih, ki jih zatrjuje toženec.

8. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve namesto verjetno izkazane nevarnosti zadostuje, da upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ). Pritrditi je treba razlogom prvostopenjskega sodišča, da je tožnica to okoliščino verjetno izkazala. Že v predlogu je navedla, da toženec ne bi pretrpel nobene škode, če se mu prepove odtujitev ali obremenitev osebnega avtomobila, saj bi lahko avtomobil nemoteno za svoje potrebe uporabljal še naprej, brez kakršnihkoli omejitev. Toženec tudi v pritožbi ponavlja zagotovilo, da avtomobila ne namerava odtujiti, ker ga potrebuje, vendar trdi, da bi mu z ohranitvijo izdane začasne odredbe nastala velika škoda že zaradi omejitve lastninske pravice, predvsem pa zato, ker brez soglasja tožnice ne bi mogel več podaljšati registracije vozila. Za takšne trditve toženca je že prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa pravilno ugotovilo, da nimajo pravne podlage in jim zato ni sledilo. Pritožbeno sodišče dodaja, da izdana začasna odredba ne dopušča takšne omejitve oziroma prepovedi, saj se skladno z določbo 1. točke 271. člena ZIZ v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES, vpiše le prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila, ne pa prepoved podaljšanja registracije. Vsebina prepovedi jasno izhaja tudi iz potrdila AJPES o opravljenem vpisu prepovedi odtujitve in obremenitve na premičnini(1), ki se nahaja v spisu (list. št. 91). Listini, na kateri se toženec sklicuje in ju prilaga pritožbi, predstavljata nova dokaza, ki nista dovoljena, ker toženec ni izkazal, da ju brez svoje krivde ni mogel predložiti pravočasno (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče kljub temu pojasnjuje, da se sicer nanašata na drugo podlago za vpis v register (rubež premičnine).

9. Pojem neznatna škoda je pravni standard, ki ga sodna praksa izpolnjuje oz. določa v vsakem konkretnem primeru. Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati, niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.

10. Ker se tako pokaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe delijo usodo ostalih pravdnih stroškov. Zato je prvostopenjsko sodišče glede priglašenih stroškov v zvezi z začasno odredbo odločilo pravilno. Tudi o pritožbenih stroških tega postopka bo odločeno s končno odločitvijo o glavni stvari.

Op. št. (1): Postopek in vsebino vpisov v ta register ureja Uredba o registru neposesti zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/2004 – 87/2015).