Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba in sklep II Cpg 488/2022

ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CPG.488.2022 Gospodarski oddelek

sklenitev pogodbe sprememba pogodbe soglasje strank enostranska izjava volje enostranska izjava o odstopu od pogodbe splošni pogoji poslovanja objava splošnih poslovnih pogojev nepoznavanje prava ignorantia iuris nocet
Višje sodišče v Ljubljani
10. november 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.

Izrek

I. Pritožba proti I. in III. točki izreka se zavrže. II. Pritožba proti II. in IV. točki izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe z dne 18. 1. 2022 dovolilo (I. točka izreka, sklep) in razsodilo, da mora toženec plačati toženki (pravilno: tožnici) 129,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh zneskov (II. točka izreka). S III. točko izreka je del obrestnega zahtevek zavrnilo. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožnici povrniti njene pravdne stroške s pripadki (IV. točka izreka).

2. V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je toženec 21. 4. 2020 preko tožničine spletne strani oddal naročilo za registracijo domen: X.si, X.com, X.eu in X.net; (2) da je hkrati oddal tudi naročilo za storitev „zaščita pred potekom“ domene za vse štiri domene; (3) da se je ob naročilu elektronsko ustvarila ponudba št. 2355027 (v prilogi A2); (4) da je to ponudbo toženec istega dne sprejel s plačilom preko aplikacije pay-pal; (5) da je v tej ponudbi A2 pri vseh storitvah (tako pri registraciji domen kot pri zaščiti osebnih podatkov, pa tudi pri zaščiti pred potekom domen) navedeno obdobje „1 leto“; (6) da iz ponudbe A2 ni razvidno, kaj storitev „zaščita pred potekom“ domene vsebinsko pomeni, da pa je na spletni strani tožnice https://www...zascita-pred-potekom/ (v prilogi A5) pojasnjeno, da je „zaščita pred potekom“ domene _storitev, ki zagotavlja, da bo domena, ki ima zakupljeno zaščito, pred potekom zagotovo podaljšana._ Iz te spletne strani izhaja, da _bo tožnica vse domene, ki imajo aktivno zaščito pred potekom, za eno leto avtomatično podaljšala, nato pa bo naročniku poslala račun za letno podaljšanje domene po redni ceni, skupaj s podaljšanjem pred potekom za naslednje leto;_ (7) da je iz slike zaslona tik nad gumbom „Dodaj zaščite pred potekom“ (3,99 EUR/domeno), katerega posnetek se nahaja v tožničini pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2022 (list. št. 49/2) razvidno, da bo tožnica pri tej storitve domeno avtomatično podaljšala z namenom, da naročnik ne bi pozabil podaljšati domene in mu ne bi prenehali delovati e-maili in spletna stran; (8) da splošnih pogojev, ki bi bili natisnjeni, tožnica ni vložila v spis, pač pa je to storil toženec (B5); (9) da je toženec s plačilom zneska na podlagi ponudb A2 sprejel tudi tožničine splošne pogoje, kot izhaja iz same ponudbe v prilogi A31; (10) da je tožnica tožencu 1. 4. 2021 poslala elektronsko sporočilo (list. št. 14), v katerem ga je obvestila, da so naročene storitve 15 dni pred potekom in mu pojasnila, da bo podaljšanje izvedla po plačilu naročila ter ga opozorila, da lahko storitve, ki niso pravočasno podaljšane, prenehajo delovati; (11) da mu je zatem 6. 4. 2021 poslala štiri elektronska sporočila za vsako domeno posebej (od A6 - A9), v katerih mu je sporočila, da bodo domene 16. 4. 2021 avtomatično podaljšane, ker je zakupil „zaščito pred potekom“; (12) da toženec pred potekom domen tožnici ni sporočil, da ne želi avtomatskega podaljšanja domen; (13) da toženec ni zanikal prejema sporočil v prilogah A6 - A9, je pa navedel, da tistih njenih sporočil, ki so prispela po 1. 4. 2021 ni več bral, ker je menil, da je z obvestilom z dne 1. 4. 2022 pogodbeno razmerje s tožnico zaključeno; (14) da je toženec zavrnil vtoževani račun šele v elektronskem sporočilo 19. 4. 2021 (list. št. 17 spisa), kar je po tistem, ko je tožnica na podlagi obvestil A6-A9 16. 4. 2021 podaljšala rezervacijo, ki naj bi potekla 21. 4. 2021 in med drugim, (15) da je toženec ugovarjal pomanjkanju dokazil, ne pa dejstvu, da so bile domene podaljšanje in da jih je imel možnost uporabljati.

3. Na podlagi zgoraj povzetih je kot sporno izpostavilo dve vprašanji in sicer:

(1) ali je pogodbeno razmerje trajalo le od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 ali pa tudi za naslednje obdobje od 21. 4. 2021 do 21. 4. 2022 in

4. (2) ali si je toženec s klikom na gumb „Dodaj zaščito pred potekom“, (3,99 EUR/ domeno) zagotovil _avtomatsko podaljšanje domen_ za še eno leto, ali pa je kupil zaščito pred potekom domen za isto obdobje (21. 4. 2020 do 21. 4. 2021), za katere je zakupil omenjene domene.

5. Presodilo je, (1) da je toženec ob naročilu storitve „zaščita pred potekom“ vedel, gre za avtomatsko podaljšanje domene za naslednje leto, ker je uporabo zakupljenih domen za prvo obdobje že plačal - torej ni logično, da bi jih za to obdobje zaščitil pred potekom. Zavzelo je stališče, (2) da opis storitve „zaščita pred potekom“ na tožničini spletni strani predstavlja običajen način objavljenih splošnih pogojev tožnice2; (3) da je toženec s plačilom zneska iz ponudbe A2 sprejel tudi tožničine splošne pogoje, kot to izhaja iz same ponudbe A3; (4) in so mu zato morali biti znani; (5) da toženčevemu pravnemu naziranju, ki ob sklicevanju na 4.8 Splošnih pogojev (B5) zatrjuje, da je bila sklenjena pogodba zgolj za določen čas enega leta, ni mogoče slediti; (6) da je vsebina elektronskega sporočila tožnice tožencu z dne 1. 4. 2021 (list. št. 17) v nasprotju s storitvijo „zaščita pred potekom“ domen, ki jo je imel zakupljeno toženec in katere namen je avtomatsko podaljševanje domen, zaradi česar je zavajujoča; (7) da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama zgolj na podlagi elektronskega sporočila z dne 1. 4. 2022 ni prenehalo dne 21. 4. 2022; (8) da toženec tožnici do 16. 4. 2021 ni sporočil, da ne želi podaljšanja domen še za eno leto in (9) da je tožnica upravičeno podaljšala domene še za obdobje enega leta, torej za čas od 21. 4. 2021 do 21. 4. 2022. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

**Pritožba toženca in odgovor tožnice**

6. Proti tej odločbi se je toženec pravočasno pritožil. Izpodbijal jo je „v celoti“. Uveljavljal je bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid ter povrnitev vseh stroškov postopka.

7. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K zavrženju pritožbe proti I. in III. točki izreka**

8. Ne glede na to, da je pritožnik je izrecno navedel, da se proti izpodbijani odločbi pritožuje v celoti razlogov za utemeljenost pritožbe proti I. točki izreka ni navedel. Zato je odločitev o spremembi tožbe (I. točka izreka izpodbijane odločbe) pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradnega preizkusa. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo proti tej točki kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Za pritožbo proti zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 40,00 EUR za obdobje od 25. 4. 2021 do 25. 10. 2021 pritožnica nima pravnega interesa, saj je v tem delu s svojim predlogom, naj sodišče zavrne tožbeni zahtevek, uspela. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti tej točki na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

**K odločitvi o pritožbi proti sodbi (I. in IV. točka izreka)**

10. Pritožba proti sodbi ni utemeljena. Razlogi za tako odločitev so pojasnjeni v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

11. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah za postopke v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

_Odgovori na odločilne pritožbene navedbe_

12. Sodišče prve stopnje je, kot rečeno, ugotovilo, da je toženec zakup zgoraj citiranih štirih domen za obdobje od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 (na podlagi ponudbe A2) plačal istega dne, ko je prejel ponudbo, torej 21. 4. 2020. Na podlagi tega je presodilo, da je bila sklenjena pogodba za obdobje od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 (8. točka obrazložitve). Ugotovilo je tudi, da je toženec s klikom na gumb „Dodaj zaščito pred potekom (3,99 EUR/domeno)“ naročil tudi storitev „zaščite pred potekom“ domen in presodilo, da je vedel, kaj ta storitev pomeni, saj iz opisa te storitve na spletni strani (ki je bila tožencu znana oziroma bi morala biti znana) izhaja, da nakup te storitve zagotavlja avtomatsko podaljšanje registracije domene še za eno leto po poteku leta, za katerega je bila uporabnina plačana. Iz tega razloga je njegovo sklicevanje na 4.8 točko Splošnih pogojev o poslovanju (B5) o prenehanju veljavnosti pogodbe štelo za nerelevantno. Glede na to, da je zakup domen za prvo obdobje plačal, pa, kot rečeno, po presoji prvega sodišča ni logično, da bi si za plačano leto zakupa zagotavljal zaščito pred potekom. Zato je presodilo, da se „zaščita pred potekom domen“ nanaša na naslednje obdobje, torej po poteku prvega.

13. Upoštevajoč zgornje, po presoji pritožbenega sodišča logične razloge, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP češ, da je zapisalo, da _ni mogoče slediti tožencu, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena pogodba za določen čas enega leta in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na določbo 4.8 „Splošnih pogojev poslovanja o prenehanju veljavnosti pogodbe, sklenjene za določen čas“._

14. Pritožbeno sodišče torej pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila na podlagi ponudbe A2, sklenjena pogodba o zakupu domen za eno leto, torej za čas od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021. Upoštevajoč razlago pomena storitve „zaščite pred potekom“ domene, ki jo je toženec tudi plačal, pa soglaša tudi s presojo sodišča prve stopnje, da se ta „zaščita pred potekom“ domen nanaša na obdobje po 21. 4. 2021, saj bi brez te storitve zakupna pogodba po 21. 4. 2021 avtomatično prenehala.

15. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da se določilo 4.8 Splošnih pogojev glasi: _Če je bila pogodba pri tem izrecno sklenjena za določen čas, bo ponudnik pred iztekom obdobja, za katero je bila sklenjena pogodba oziroma naročena storitev, stranki poslal novo ponudbo._ Iz ponudbe v prilogi A2, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa jasno izhaja, da sta pravdni stranki sicer sklenili pogodbo za določen čas, _vendar ne izrecno,_ saj sta jo sklenili tudi glede „zaščite pred potekom“ vseh štirih domen v določenem obdobju, torej je nista _izrecno sklenili za določen čas._ Zato pravnega razmerja med pravdnima strankama ni mogoče presojati po 4.8 točki Splošnih pogojev (B5).

16. Kot izhaja iz določila 15. člena OZ, je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Voljo za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se je da zanesljivo sklepati, da obstoji. Tako prvi odstavek 18. člena OZ. Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje3. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021 (list. št. 14), v katerem obvešča toženca, da _bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe,_ zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1.4.2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade4 ali za vrednostne papirje5, ne zavezuje. Zato bi bila tožnica v obratni situaciji, torej v primeru, da bi na podlagi e-obvestila z dne 1. 4. 2021 zaradi neplačila ponudbe resnično odpovedala zakupljene storitve in bi posamezne domene prenehale delovati, tožencu na podlagi določila prvega odstavka 131. člena OZ odškodninsko odgovorna, če bi ta zaradi tega utrpel škodo. Tako ravnanje bi namreč pomenilo kršitev pogodbe.

17. Toženec je samostojni podjetnik, ki na trgu ponuja svoje storitve. Kot takega ga, tako kot tožnico zavezuje skrbnost dobrega gospodarja oziroma dobrega gospodarstvenika. Pričakuje se, da bo vedel vsaj to, da z enostransko izjavo v veljavno pogodbo ni mogoče poseči6. Preprosto povedano: pričakuje se, da bo vedel vsaj to, da od veljavne pogodbe ni mogoče odstopiti ali jo spremeniti z enostransko izjavo ene od pogodbenih strank.

18. Prav ima pritožnik, da že iz splošnih načel OZ izhaja, da je potrebno v pogodbenih odnosih ravnati vestno in pošteno ter skrbno. Vendar to velja za obe pravni stranki. Prav zato, ker je elektronsko sporočilo tožnice tožencu z dne 21. 4. 2021, ki sicer po zakonu nima pravnih učinkov, zavajujoče, tožnica pa mu je nato 6. 4. 2021 poslala kar štiri posamezna e-obvestila (A6 - A9), bi se toženec moral pri tožnici prepričati, kaj mu je želela sporočiti z e-mailom z dne 1. 4. 2021. V sfero njegove skrbnosti torej spada zavedanje, da pogodbeno določilo o „zaščiti pred potekom“ domen zavezuje tožnico še za eno leto po zakupu. Ignorantio iuris nocet7. Če je sicer iz zavajujočega obvestila z dne 1. 4. 2021 sklepal, da ta ima pravne učinke, ki jih po zakonu nima, pa tako sklepanje ne more imeti za posledico drugačne odločitve. Zato njegove odločitve, da kot tudi, e-sporočil tožnice po prejemu maila z dne 1. 4. 2021 ne bo več spremljal, ni mogoče šteti njemu v prid. 19. Na pritožbeni očitek, da je prvo sodišče preseglo trditveno podlago tožnice s presojo, da iz splošnih pogojev izhaja, da pride do avtomatičnega podaljšanja domene, razen v kolikor toženec tega ne odpove, je že zgoraj odgovorjeno s presojo, da določilo 4.8 točke Splošnih pogojev (B5) za odločitev v tem sporu ni pomembno8. Pač pa pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da že opis storitve „zaščita pred potekom“ na tožničini _spletni strani_ predstavlja na običajen način objavljene splošne pogoje tožnice. Ker je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena preko spletne strani, je tudi za splošne pogoje povsem ustrezno, da so objavljeni na spletni strani.

20. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZVP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

21. Pritožnica s pritožbo ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških toženca pa je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Navedbe iz odgovora na pritožbo namreč niso prav nič doprinesle k odločitvi o pritožbi.

1 Tu je navedeno, da naročnik potrjuje, da je prebral splošne pogoje ponudnika, se strinja z njihovo vsebino in jih v celoti sprejema. 2 Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, po katerem morajo biti splošni pogoji pogodbe objavljeni na običajen način. 3 razen v primerih, ko zakon izrecno predvideva prenehanje pogodbe. 4 Primerjaj člen 207. - 211. člen OZ. 5 Primerjaj člen 212. - 238. člen OZ. 6 Razen v primerih, izrecno predpisanih v zakonu. 7 Nepoznavanje prava škoduje. 8 Prim. 15. točko te obrazložitve.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia