Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje o še vedno izpolnjenem pogoju iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr v povezavi z izpolnjenostjo pogoja iz druge alineje, temelji na strokovni prognozi izvedenke, ob konkretno ugotovljenem in opisanem trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pravočasnemu predlogu Psihiatrične bolnice Vojnik (PBV) za podaljšanje zadržanja A. A., rojene 28. 4. ..., na zdravljenju v PBV v oddelku pod posebnim nadzorom in sklenilo, da se njeno zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom PBV podaljša za dobo do treh mesecev, to je do 2. 1. 2025.

2.Zoper sklep se nasprotna udeleženka (zadržana oseba) po odvetniku pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa glede na vsebino prvega odstavka 48. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ga tudi citira, pomanjkljiv, ker ne vsebuje natančne določbe datuma pričetka zadržanja, pojasnilo sodišča v obrazložitvi v 23. točki, da podaljšanje traja od poteka sedanjega zdravljenja, ne zadošča, saj z obrazložitvijo ni moč sanirati napak v izreku. Zaradi navedene pomanjkljivosti - opustitve navedbe začetka zadržanja, je izrek sklepa pomanjkljiv in se ne more preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nadalje navaja, da soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru pravno podlago predstavlja določba 39. člena ZDZdr, pri čemer mora biti zadoščeno vsem zahtevam ZDZdr in upoštevano načelo sorazmernosti, saj gre zaradi posega v človekove pravice za skrajen ukrep, ki ga je mogoče uporabiti le takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi, milejšimi ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno napačna in temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ker ni podana temeljna predpostavka za zadržanje nasprotne udeleženke brez njene privolitve, to je, da zadržana huje ogroža svoje zdravje in predstavlja nevarnost za okolico. Povzema, da je bila nasprotna udeleženka zadržana v PBV na podlagi sklepa sodišča z dne 4. 7. 2024 in sicer od 2. 7. 2024 dalje. Razlogi za zadržanje v času odločanja o podaljšanju ne obstojijo več, o čemer se je sodišče lahko prepričalo ob odločanju o podaljšanju zadržanja. Navaja, da je nasprotna udeleženka na zaslišanju 26. 9. 2024 izpovedala, da bi rada šla domov, opisala je svoje preteklo življenje in načrte za prihodnost, da ima partnerja in upa, da so njeni otroci dobro ter da jim nič ne manjka, da redno jemlje terapijo in da ima proste vikend izhode, na naroku zaslišan partner je povedal, da ji bo po odpustu iz bolnišnice nudil potrebno pomoč, izvedenka pa je v mnenju na narokih 26. 1. 24. in 1. 10. 2024 zaključila, da pri zadržani obstoji tveganje, da bo v primeru odpusta iz bolnišnice in opustitve zdravljenja pod nadzorom brez zunanje podpore hitro opustila terapijo in tvegala novo poslabšanje. Sodišče je v celoti sledilo mnenju izvedenke, pri čemer pa je spregledalo, da se je stanje zadržane od 2. 7. 2024, ko je bila zadržana na oddelku pod posebnim nadzorom, bistveno izboljšalo, kar se odraža tudi v prostih vikend izhodih iz bolnišnice, v tej zvezi je spregledalo, da ji je partner zadržane pripravljen po odpustu iz bolnišnice nuditi vso potrebno pomoč in na ta način poskrbeti, da bo zadržana redno jemala predpisano terapijo, da bo redno jemala terapijo, pa je potrdila tudi zadržana, zato bi bilo nedvomno mogoče nadaljnje zdravljenje zadržane z obravnavo v ambulanti. Upoštevaje navedeno pri zadržani niso podane okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče v sklepu povzema pretekla zdravljenja in obravnave zadržane v PBV in nato na podlagi preteklih obravnav sklepa na nadaljnja ogrožajoča ravnanja zadržane. Po mnenju nasprotne udeleženke sodišče ni dovolj kritično presodilo njenega zdravstvenega stanja v času odločanja o podaljšanju zadržanja in izboljšanje njenega stanja, ki ga je dosegla v času zdravljenja od 2. 7. 2024 in v tej zvezi njene pripravljenosti za prostovoljno sodelovanje v postopku nadaljnjega zdravja zdravljenja, kjer bi enkrat mesečno prihajala v ambulanto in prejemala terapijo in tako preuranjeno zaključilo, da drugi milejši ukrepi niso primerni. Sodišče zmotno zaključuje, da zadržana ogroža sebe, saj odločitev o tem presega zgolj medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti v povezavi s kršitvami ustavno varovanih družbenih vrednot in šele ugotovitev konkretnih okoliščin in ogrožajočih ravnanj, v katerih bolnik resno ogroža sebe ali okolico, je podlaga za izbiro ukrepa, s katerim je mogoče odvrniti nevarnost, ki jo posamezen bolnik predstavlja zase ali za okolico. Konkretne okoliščine in ogrožajoča ravnanja pa morajo resnično obstajati, kar pa v konkretnem primeru ni moč trditi. Iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo konkretna dejstva, ki bi s potrebno zanesljivostjo utemeljevala pravni sklep o hujšem ogrožanju življenja pridržane ali življenja drugih, ali da zadržana povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Zgolj abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja namreč ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Zakonsko določeni strogi pogoji predstavljajo varovalko, katere namen je preprečiti, da bi lahko bili posamezniki pridržani arbitrarno. Sodišče druge stopnje naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašeni so tudi odvetniški stroški sestave pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, izdan po pravočasnem predlogu predlagatelja na podlagi 70. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), o podaljšanju zadržanja nasprotne udeleženke (zadržane osebe) na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom v Psihiatrični bolnišnici Vojnik brez privolitve, kjer je bila nasprotna udeleženka zadržana na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje z dne 4. 7. 2024 za dobo do treh mesecev, šteto od dneva sprejema 2. 7. 2024 dalje. Sodišče druge stopnje je sklep skladno z določbama prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter prvega odstavka 30. člena ZDZdr, preizkusilo v pritožbeno izpodbijanih delih in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni in pri tem po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP ter pravilne uporabe materialnega prava.

5.Pritožba neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1 in členom 30/(1) ZDZdr), ki jo utemeljuje s tem, da je izrek sklepa zaradi opuščene navedbe datuma začetka zadržanja tako pomanjkljiv, da se ne da preizkusiti. Takšna postopkovna kršitev je namreč podana takrat, če ima sodna odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločbe ali če odločba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takšnih pomanjkljivosti pa izpodbijani sklep nima. Izrek izpodbijanega sklepa je kljub temu, da ne vsebuje datuma začetka (nadaljnjega) zadržanja nasprotne udeleženke na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, jasen, nedvoumen in brez notranjih nasprotij in v ničemer ne nasprotuje razlogom sklepa, v katerih je sodišče, kar sicer povzema tudi pritožba, povsem jasno obrazložilo tudi, da je odločilo o podaljšanju zadržanja zadržane nasprotne udeleženke na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom v PBV za čas nadaljnjih treh mesecev od poteka sedanjega zadržanja, ki po že izdanem sklepu v tej zadevi z dne 4. 7. 2024 poteče 2. 10. 2024, kar pomeni, da se zadržanje podaljša do 2. 1. 2025. Sklep je tudi sicer jasno obrazložen, ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso v nasprotju z izrekom, zato kljub temu, da izrek ne vsebuje tudi začetka teka (podaljšanega) zadržanja, omogoča pritožbeni preizkus tako udeležencem nepravdnega postopka kot tudi pritožbenemu sodišču. Ob tem je ob pritožbeno izpostavljenem prvem odstavku določbe 48. člena ZDZdr (v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 65. člena tega zakona) pojasniti, da se po drugem odstavku 70. člena ZDZdr v postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih uporabljajo smiselno.

6.Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je pregledalo vso pridobljeno zdravstveno in spisovno dokumentacijo1, opravilo pogovor z zadržano osebo, zaslišalo najbližjo osebo - partnerja zadržane ter predstavnico predlagatelja - zdravnico psihiatrinjo, kot tudi v postopku določeno izvedenko medicinske stroke - specialistko psihiatrinjo, ki je podala ustni izvid in mnenje na naroku 26. 9. 2024 in dokončno na naroku 1. 10. 2024, je sodišče prve stopnje utemeljeno, dokazno podprto in zato prepričljivo zaključilo, da so pri nasprotni udeleženki, ki je bila po predhodnem pravnomočnem sodnem sklepu z dne 4. 7. 2024 zadržana na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PBV brez privolitve za dobo do treh mesecev, še vedno izpolnjeni potrebni zakonski pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez njene privolitve, določeni v prvem odstavku 39. člena ZDZdr2.

7.Pri odločanju o predlogu za podaljšanje zadržanja je izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (vključno s postopkovnimi določbami) tudi podrobno predstavilo3. Ob tem je ob že povzetih pritožbenih navedbah zgolj pojasniti, da za izpolnitev pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr v povezavi s pogojem iz druge alineje zadošča že eden od alternativno določenih pogojev oziroma oblik ogrožanja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kar je sicer pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

8.Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, se je sodišče prve stopnje, poleg pridobljene in pregledane listinske dokumentacije, vključno s poročilom koordinatorjev o poteku dveh dosedanjih nadzorovanih obravnav4, izpovedi nasprotne udeleženke5, njenega partnerja kot najbližje osebe6, predstavnice predlagatelja - zdravnice psihiatrinje7, predvsem oprlo na izvedensko mnenje v postopku določene sodne izvedenke medicinske stroke, specialistke psihiatrinje, ki ga je podala na naroku 26. 9. 2024 ter dokončno na naroku 1. 10. 20248 in mu je kot strokovno utemeljenemu in celovito ter popolno obrazloženemu utemeljeno v celoti sledilo, saj ga je izvedenka podala po pregledu celotne razpoložljive dokumentacije, tudi poročila z dne 27. 9. 2024 s priloženim podrobnim opisom poteka dveh nadzorovanih obravnav, na podlagi pogovora z nasprotno udeleženko na naroku in po zaslišanju najbližje osebe in predstavnice predlagatelja - zdravnice psihiatrinje.

9.Pritožbeno ni sporna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na ugotovitvah sodne izvedenke, da je pri nasprotni udeleženki podana huda in ponavljajoča se duševna motnja, paranoidna shizofrenija, za katero se zdravi že vrsto let, trenutno pa poteka njena že 10. hospitalizacija, do katere je prišlo zaradi hudega poslabšanja bolezni zaradi opustitve medikamentozne terapije, zadržana in hospitalizirana na oddelku pod posebnim nadzorom PBV pa je bila med potekom druge nadzorovane obravnave 2. 7. 2024. Na podlagi mnenja izvedenke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotna udeleženka do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju še vedno nekritična, njena presoja realnosti glede tega je hudo motena. Sledilo je strokovni oceni in mnenju izvedenke, da je glede na nekritičnost do bolezni in hudo moteni presoji realnosti, kar je močna ovira za sodelovanje, glede na dosedanje izkušnje, ko je po odpustu iz bolnišnice vedno prenehala z jemanjem terapije, upoštevaje mnenje lečečega psihiatra, ki nasprotno udeleženko spremlja že vrsto let in tudi glede na izkušnje prejšnjih nadzorovanih obravnav, v katerih ni sodelovala (kar je dokazno podprto tudi s podrobnim poročilom o poteku obeh nadzorovanih obravnav9), obstaja veliko tveganje, da bo po odpustu iz bolnišnice prenehala z jemanjem zdravil in tvegala hudo poslabšanje bolezni, kot je bilo že večkrat opisano v preteklosti in je malo verjetno, da bo v sedanjem psihofizičnem stanju sodelovala pri eventualni nadzorovani obravnavi. Izvedenka je obrazložila, da z nezdravljenem psihoze nasprotna udeleženka hudo ogroža svoje zdravje in življenje, ker se nezdravljena psihoza kronificira in postaja vse bolj rezistentna na zdravljenje, sčasoma prihaja tudi do strukturalnih sprememb možganovine, ki hudo ogrožajo zdravje bolnika, ob poslabšanjih psihoze pa je pri nasprotni udeleženki tudi hudo motena sposobnost obvladovati svoje ravnanje in pod vplivom psihotičnega doživljanja tudi ogroža svoje in tuje zdravje in življenje, v medicinski dokumentaciji pa so opisana stanja agitacije, heteroagresije ter samomorilne grožnje. Glede na mnenje lečečega psihiatra in osebni pregled nasprotne udeleženke je izvedenka mnenja, da zdravljenje nasprotne udeleženke še ni končano in jo je potrebno še naprej zdraviti na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice zaradi stabilizacije stanja in boljšega sodelovanja pri zdravljenju v prihodnosti. Sledilo je nadalje predlogu izvedenke, ki je predlagala podaljšanje zdravljenja na varovanem oddelku za dobo treh mesecev od dneva izteka predhodnega zadržanja in njenemu strokovnemu mnenju, da zaradi nekritičnosti do bolezenskega stanja milejše oblike zdravljenja trenutno še vedno ne pridejo v poštev, saj nasprotna udeleženka v njih trenutno ni sposobna sodelovati, ker gre pri nasprotni udeleženki za kronificirano stanje in rezidualno blodnjavost, ki slabo reagira na farmako terapijo in je zato potrebno daljše zdravljenje pod nadzorom, ker brez zunanje podpore pacientka hitro opusti terapijo in tvega nova poslabšanja bolezni10. Opozorilo je tudi na možnost predčasnega odpusta iz oddelka pod posebnim nadzorom ob izpolnjenih pogojih iz 71. člena ZDZdr.

10.Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni dovolj kritično presodilo njenega zdravstvenega stanja v času odločanja o podaljšanju zadržanja in je spregledalo, da se je njeno zdravstveno stanje v času hospitalizacije od 2. 7. 2024 bistveno izboljšalo in ni ugotovilo konkretnih obstoječih okoliščin, ki omogočajo sklepanje na realno ogroženost zadržane, zato je napačno uporabilo materialno pravo, ker pri nasprotni udeleženki ni več izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

11.Zaključki sodišča prve stopnje o zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke temeljijo na strokovnih ugotovitvah izvedenke, ki je ugotovila zdravstveno stanje v času odločanja o podaljšanju zadržanja in ga tudi podrobno opisala11. Ugotovitve o zdravstvenem stanju zadržane osebe spadajo v domeno medicinske stroke. Zato jih pritožba ne more uspešno izpodbiti le z lastno, v pritožbi ponujeno oceno, da se je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke tekom hospitalizacije že bistveno izboljšalo, kar utemeljuje z delno povzeto izpovedjo nasprotne udeleženke in vikend izhodi, pri čemer prezre, da se je izvedenka v izvedenskem mnenju do njene izpovedi s strokovno presojo tudi opredelila in izpostavila še vedno prisotno nekritičnost nasprotne udeleženke do bolezni in potrebe po zdravljenju, čemur je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.

12.Kot izhaja iz zgoraj že obrazloženega, zaključek sodišča prve stopnje o še vedno izpolnjenem pogoju iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr v povezavi z izpolnjenostjo pogoja iz druge alineje, temelji na strokovni prognozi izvedenke, ob konkretno ugotovljenem in opisanem trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, ki razumljivo, glede na pri nasprotni udeleženki ugotovljeno hudo in ponavljajočo duševno motnjo, zajema tudi in torej ne samo, kot neutemeljeno navaja pritožba, pretekle obravnave nasprotne udeleženke. Zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče v sklepu povzema le pretekla zdravljenja in obravnave v PBV in le iz preteklih obravnav sklepa na nadaljnja ogrožajoča ravnanja zadržane in ni ugotovljenih konkretnih obstoječih okoliščin, ki omogočajo sklepanje na realno ogroženost zadržane.

13.S strokovnim izvedenskim mnenjem sta dokazno prepričljivo podprta tudi zaključka, da milejše oblike zdravljenja pri zadržani glede na trenutno zdravstveno stanje in še vedno prisotno nekritičnost do bolezni in potrebe po zdravljenju ne pridejo v poštev. Zato ni pritrditi lastni pritožbeni oceni, da bi nasprotna udeleženka lahko zdravljenje ob podpori partnerja, pri čemer pritožba njegovo izpoved le delno povzema12, (uspešno) nadaljevala z obravnavo v ambulanti.

14.Ob obrazloženem se tako pritožba pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje očitane postopkovne kršitve ni storilo, pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

15.Zato je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke po odvetniku kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr)13.

16.O priglašenih stroških pritožbe bo odločilo sodišče prve stopnje14.

-------------------------------

1Glej 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

2Ti pogoji so: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve ali druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

34. in 17. točka izpodbijanega sklepa.

415. točka obrazložitve.

512. točka obrazložitve.

613. točka obrazložitve.

714. točka obrazložitve.

816. točka obrazložitve.

915. točka obrazložitve.

10Glej točke 16, 19 in 20 do 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

1116. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.

12Celotno njegovo izpoved je sodišče prve stopnje povzelo v 13. točki obrazložitve.

13Pri tem je pojasniti, da ob zavrnitvi pritožbe sodišče druge stopnje ni izreklo tudi potrditve sklepa, ker v času odločanja o pritožbi v spisu še niso izkazane vse vročitve sklepa, zato bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo pritožbeni rok iztekel vsem, ki imajo po določbi 67. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZDZdr pravico do pritožbe.

1468. člen ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZDZdr.

-------------------------------

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 70