Jedro

Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. Zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana št. 351-192/2018 - 21 z dne 27. 6. 2018 se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. 1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ investitorjem (prizadetim strankam v tem upravnem sporu), izdal gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta na zemljiščih parc. št. *212 in 96/10, obe k. o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 07-17-A, januar 2018, izdelovalca ..., ki je sestavni del tega dovoljenja. Iz obrazložitve je razvidno, da je v postopku kot stranska udeleženka sodelovala tudi tožnica kot solastnica sosednje nepremičnine. Prvostopenjski organ je njene navedbe, s katerimi je nasprotovala predmetni gradnji, zavrnil kot neutemeljene. Presodil je, da je elaborat z naslovom Hidrogeološke razmere ter ocena vplivov gradbenih jam, ki ga je februarja 2018 izdelal A. za območje Rožne doline v Ljubljani, splošne narave in ne obravnava lokacije, ki je predmet odločanja. K projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) je za konkretno novogradnjo predložen elaborat Hidrogeološko mnenje za lokacijo novogradnje št. H/MT-5/18, april 2018, ki ga je izdelal B. (v nadaljevanju Hidrogeološko mnenje), iz katerega izhaja, da predvidena gradnja nima vpliva na količinsko in kakovostno stanje (viseče) podzemne vode. Poleg tega iz PGD izhaja, da se bo gradbena jama varovala z "jet grounding" tehnologijo, kar bo preprečevalo posledice na sosednjih zemljiščih. Za nameravano gradnjo je priloženo tudi vodno soglasje. 24. člen Odloka o prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (v nadaljevanju OPN MOL ID) nima izrecne določbe o odmiku uvozne klančine, ker gre za uvoz v podzemno garažo, pa je odmik od meje lahko 3 metre. Višina objekta ne odstopa od dovoljene višine, ki je po OPN MOL ID 14 m. Območje se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom, pri čemer so z dodatkom številka 3 zunanje toplotne črpalke prikazane tako, da so od parcele 93/1 k.o. ... odmaknjene 5 metrov. Stranski udeleženci niso predložili dokazov, ki bi vzbujali dvome v pravilnost PGD. Zato zgolj navedbe in splošne preveritve za določeno širše območje ne zadoščajo za drugačno odločitev.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko v zvezi z zatrjevano nevarnostjo gradnje podzemne etaže za objekte v okolici zaradi hidrogeoloških lastnosti tal ni postavil sodnega izvedenca. Po ustaljeni sodni praksi upravni organ ni dolžan presojati predloženega PGD z vidika primernosti predstavljenih strokovnih rešitev. Do presoje teh rešitev lahko pride šele, če stranka, ki gradnji nasprotuje, predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). To pomeni, da lahko stranka zbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele v takem primeru pride v poštev morebitna postavitev izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo relevantnega dejstva. Tudi po presoji drugostopenjskega organa tožnica ni predložila nasprotne strokovne študije, s katero bi utemeljeno izpodbijala strokovne ugotovitve PGD in vzbudila dvom v pravilnost te dokumentacije. Prav tako ni prišlo do kršitev pravil postopka, ki bi terjale odpravo prvostopenjske odločbe. Prvostopenjski organ je pritožnikoma pred izdajo odločbe omogočil, da se seznanita z zadevo in listinami. Zato jima s tem, ko jima pred izdajo odločbe ni vročil odgovora investitorjev na njihove pripombe, ni kršil pravice do izjave, saj v tem odgovoru ni novih dejstev ali dokazil. Tudi očitek, da je prvostopenjski organ odločal na podlagi verjetno izkazanih dejstev, ne drži, saj izjava pooblaščencev investitorjev, da voda na 3,2 metra zelo verjetno predstavlja vodo iz subarteškega nivoja, pri odločanju ni bila relevantna, ampak je zgolj pojasnjevalne narave.

3. Tožnica zoper gradbeno dovoljenje vlaga tožbo. Navaja, da je kot dokaz o vplivu gradnje na stabilnost in varnost sosednjih objektov predložila poročilo A., ki ima vse potrebne reference za izdelavo strokovno upoštevnega mnenja, medtem ko to ne velja za poročilo, ki ga je po naročilu investitorjev izdelalo podjetje B.. Hidrogeološko mnenje je nestrokovno, saj temelji na sondaži ene vrtine tj. eni meritvi, čeprav bi bilo potrebno glede na poročilo A. upoštevati podatke o višini podtalnih voda za obdobje 2 let. Poročilo A. navaja, da je na območju Rožne doline gradnja globljih objektov problematična in nevarna za sosednje objekte, saj lahko pride do precejanja viseče podzemne vode z globine dveh metrov v spodnjo gladino podzemne vode in zato do posedanja oziroma poškodovanja temeljev obstoječih objektov. Po tem mnenju možen negativni vpliv na sosednje objekte predstavljajo tudi gradbene jame. Pripravljalni izračuni, ki jih je opravil A., kažejo, da njen izkop povzroči pomemben vpliv na znižanje gladine viseče podzemne vode pod sosednjimi objekti. Če je sosednji objekt slabše temeljen, lahko pride do posedka in posledično do razpok tj. poškodb objekta. Tožničin objekt nima armature v temeljih, zato lahko pride do njihove razmaknitve in posledično do porušitve stavbe. Poleg tega je tožnica hidrogeološke razmere dokazovala tudi z vrsto drugih dokazov. Pritisk vode na tla garaže, kot naj bi se gradila po PGD (26,9 m x 16,4 m = 437 m2), bi bil pri vodostaju viseče vode 1 meter pod nivojem tal 437 ton. Na tem območju se je gradnja večstanovanjskih podkletenih objektov pojavila po letu 2010, kar je prineslo več težav. Kanalizacija je bila napeljana za približno 200 ljudi, sedaj se je število prebivalcev Rožne doline povzpelo na 7000. Zaradi do vrha napolnjenih cevi kanala, ob večjih nalivih voda udari iz kanalizacije v klet. Ne glede na tožničina opozorila, da je z izdajo izpodbijane odločbe ogrožena njena lastninska pravica, saj ji grozi, da se bo hiša posedla in postala nevarna za bivanje, da je ogroženo njeno življenje in zdravje ter nenazadnje oskrba s pitno vodo in kljub temu, da je tožnica svoje pomisleke detajlno argumentirala in priložila mnenje strokovnih inštitucij, toženka ni angažirala neodvisnega zapriseženega izvedenca, ki bi se opredelil do teh navedb. Nadalje tožnica ugovarja gradnji, ker je objekt višji od desetih metrov, kar bo vplivalo na osenčenje njene nepremičnine. Izvozna klančina, ki je nadzemni objekt, je od meje oddaljena zgolj 3,1 metra namesto 4 metre. Atrij je dvignjen nad zemljiščem 0,6 m, tako da ni del vrta, ampak terasa visokega pritličja. Zato nepozidana površina gradbene parcele ne dosega zahtevanega odstotka. S projektom je predvidenih pet zunanjih klimatskih naprav, ki bodo povzročile hrup 50 dB, kar je nad dovoljeno mejo. Tudi toplotna črpalka je preblizu meje, kar povzroča hrup in izpuste. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Stranke z interesom v odgovoru na tožbo opozarjajo, da tožnica po ustaljeni sodni praksi v tožbi ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni uveljavljala v pritožbi. Nekatere navedbe v tožbi pa so povsem nove. Zato sodišču predlagajo, da se pri obravnavi tožbe omeji na tiste razloge, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi. Sicer pa tožnica doslej ni konkretno navedla in dokazala, kakšni naj bi bili vplivi gradnje na njeno nepremičnino in v čem naj bi presegli običajno mero. Vztrajajo, da prekomernih vplivov ni. Poročilo A. je splošna študija, ki obravnava celotno območje Rožne doline, ki meri 77 ha. Taka študija ne more predstavljati dokaza po 65. členu ZGO-1, ampak sodi kvečjemu v sfero posplošenega zatrjevanja. Objekt je nižji od dovoljenih 14 metrov, ureditev javne kanalizacije pa ni predmet PGD. Pritličje objekta je 0,5 m nad terenom, kar je v skladu s prostorskim aktom. Ker se izvozna klančina v celoti nahaja pod nivojem pritličja, zanjo velja enak odmik kot za klet, tj. 3 metre. Navedbe o klimatskih napravah so tožbena novota, pri čemer klimatske naprave niso del PGD. Toplotna črpalka je od meje odmaknjena 5 metrov, kar je več od zahtevanega odmika, ki znaša 4 metre.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da ni nikdar prejela odgovora investitorjev na njene pripombe z dne 11. 6. 2018, kar pomeni, da ji je toženka s svojim ravnanjem preprečila, da bi se tekom postopka na prvi stopnji seznanila s stališči investitorjev. Na kršitev načela kontradiktornosti je zato opozorila že v pritožbi. Iz teh razlogov ugovor prekluzije ni utemeljen. Dodatno opozarja še na pisanje C.C. iz ARSO, iz katerega izhaja, da je na tej lokaciji podzemna voda občasno manj kot 2 metra pod površjem, zato izkop do globine 3,5 metra odsvetujejo.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali PGD izkazuje skladnost s prostorskim aktom, tj. ali je izkazano, da predvidena izvedba podzemne garaže ne bo vplivala na stabilnost tožničinega sosednjega objekta. Ostalih tožbenih ugovorov namreč v tem upravnem sporu ni mogoče obravnavati, ker jih tožnica ni uveljavljala v pritožbi. Stranka z interesom pravilno opozarja, da tožnik v tožbi ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni uveljavljal v pritožbi in se sklicevati na okoliščine, na katere se v pritožbi ni skliceval, čeprav jih je navajal v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih tožnik ni uveljavljal v pritožbi, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva.1 Tega ne spremeni trditev tožnice, češ da ji je bilo uveljavljanje drugih razlogov v pritožbi onemogočeno zato, ker ji toženka ni vročila vloge investitorjev z dne 16. 3. 2018. V tej vlogi namreč, kot ugotavlja že drugostopenjski organ, ni novih dejstev ali dokazov, s katerimi tožnica do tedaj ne bi bila že seznanjena. Zato ji ni bilo onemogočeno, da v pritožbi nasprotuje razlogom prvostopenjskega organa, s katerimi je zavrnil njene ugovore, ki jih je uveljavljala še preden je investitor vložil vlogo z dne 16. 3. 2018. To, da opustitev vročitve ene od investitorjevih vlog predstavlja kršitev upravnega postopka, pa je tožnica uveljavljala le v pritožbi. V tožbi te kršitve ne uveljavlja. Tožbene navedbe glede atrija ter glede pisanja g. C.C. iz ARSO predstavljata tožbeni novoti in jih sodišče iz tega razloga prav tako ne sme obravnavati (tretji odstavek 20. člena in 52. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUS-1).

9. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je pristojni upravni organ dolžan preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1, med drugim, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka). Ugotoviti mora torej, ali je investitor izkazal skladnost nameravane gradnje z določili prostorskega akta, v tem primeru z OPN MOL ID.

10. OPN MOL ID v 2. točki prvega odstavka 12. člena določa, da so, če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, na celotnem območju OPN, ne glede na določbe 11. člena tega odloka, dopustne tudi podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Iz tega izhaja, da v obravnavanem primeru zagotavljanje stabilnosti sosednjih objektov oziroma ugotovitev, da gradnja podzemne etaže ne bo vplivala na stabilnost sosednjih objektov, pomeni s prostorskim aktom predpisan lokacijski pogoj. Zato je treba v smislu citiranega določila ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja opraviti tudi presojo, ali je vsebina PGD skladna s tem pogojem.

11. Podrobnejšo vsebino PGD določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik), ki je izdan na podlagi pooblastila iz 40. člena ZGO-1. Vodilna mapa mora vsebovati lokacijske podatke (3. alineja 17. člena Pravilnika), ki morajo med drugim glede na vrsto gradnje vsebovati tudi navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, z opisom usklajenosti z njim (2. alineja prvega odstavka 18. člena Pravilnika) ter opis pričakovanih vplivov objekta neposredno na okolico z navedbo ustreznih ukrepov (11. alineja prvega odstavka 18. člena Pravilnika).

12. Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe namreč navaja, "da iz tega elaborata izhaja, da predmetna gradnja nima vpliva na količinsko in kakovostno stanje (viseče) podzemne vode. Poleg tega pa iz PGD izhaja, da se bo gradbena jama varovala z jet grounding tehnologijo oziroma mikropiloti, s čimer se bo preprečevalo kakršne koli posledice na sosednjih zemljiščih."

13. Ker tožnica ugovarja, da lahko nameravana gradnja škodljivo vpliva na stabilnost njenega objekta in s tem, da ni izkazana skladnost PGD s prostorskim aktom, je moralo sodišče ugotoviti, ali je toženka pravilno presodila pomen dodatka št. 3. V njem odgovorni vodja projekta izjavlja, da (...) je izpolnjevanje bistvenih zahtev dokazano s tam naštetimi načrti, ki sestavljajo PGD, med katerimi je naveden tudi priloženi elaborat Hidrogeološko mnenje. Navaja, da so vse spremembe PGD označene s sivo barvo, s to barvo pa sta nato označena soglasje VO-KA S-1803-17V in odmik od sosednjega zemljišča parc. št. 96/25 k.o. .... Tem uvodnim pojasnilom sledi popravek vodilne mape pod 0.8 Lokacijski podatki, v katerem je zapisano, da je popravljena lokacija zunanjih toplotnih črpalk, ki so sedaj odmaknjene 5 m od parcelne meje. Nato sledi dokument, poimenovan kot "Odgovori na pripombe ga. D.D." v njem pa je zapisano, da se bo varovanje gradbene jame izvajalo z "jet grounding" tehnologijo oziroma mikropiloti s čimer se bo preprečevalo kakršne koli posledice na sosednjih zemljiščih, objektih in ograjah med gradnjo. Sestav projektne dokumentacije določa 5. in naslednji členi Pravilnika. Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeležencih pri graditvi, lokacijske podatke ter druge dokumente iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti... (drugi odstavek 5 člena). Načrti pa vsebujejo sistematično urejene sestavine grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje, s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti... (tretji odstavek 5. člena). Glede na navedeno zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Iz nobene določbe ZGO-1 in Pravilnika namreč ne izhaja, da bi taka izjava lahko nadomestila opis usklajenosti projektne dokumentacije s prostorskim aktom ali katerokoli drugo obvezno sestavino PGD2. 14. Skladnosti z obravnavanim lokacijskim pogojem tudi ne izkazuje Hidrogeološko mnenje, za katerega projektant sicer navaja, da je sestavni del PGD. Iz njega izhaja, da so zahteve OPN MOL ID glede zaščite podtalnice zagotovljene, in tudi, da objekt ne bo imel vpliva na količinsko in kakovostno stanje (viseče) podzemne vode. Navedeno je še, da se lahko z uporabo ustrezne zaščite prepreči dotok vode v gradbeno jamo in posledično zmanjša oziroma izniči vplive na okolico ter da bo ustrezna zasnova posledično preprečila nekontroliran razvoj posedkov, ki bi lahko nastali zaradi znižanja visečega nivoja podtalne vode. Vendar te navedbe ne vzpostavljajo konkretne povezave med gradnjo in stabilnostjo sosednjega objekta, saj ne vsebujejo trditve, da gradnja, kot je predvidena v predmetnem PGD, ne bo vplivala na stabilnost tožničinega oziroma sosednjih objektov, kar je zahteva OPN ID MOL, ampak vsebuje zgolj splošno trditev, da se lahko ob uporabi ustreznih tehnologij vplive na okolico zmanjša oziroma izniči. 15. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem. Če usklajenosti PGD s prostorskim aktom ni mogoče ugotoviti zgolj z branjem besedila, ampak (morda) šele z razlago po pravilih stroke, gre namreč za strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga (189. člen Zakona o splošnem upravnem postopku).

16. Predmetni lokacijski pogoj tudi ne more biti izkazan s priloženim vodnim soglasjem DRSV, na katerega se toženka prav tako sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Iz projektnih pogojev DRSV, ki so del projektne dokumentacije oziroma upravnega spisa ter soglasja k tem projektnim pogojem, izhaja, da so dani iz razloga, ker se obravnavani poseg nahaja znotraj vodovarstvenega območja. Zato DRSV investitorju nalaga upoštevanje pogojev iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, ki se tičejo varovanja podzemne vode. Ti projektni pogoji in soglasje DRSV se torej ne nanašajo na lokacijski pogoj iz 2. točke prvega odstavka 12. člena OPN MOL ID.

17. Ker toženka ne navaja drugih razlogov, zaradi katerih šteje, da je PGD skladen z zahtevo iz 2. točke prvega odstavka 12. člena OPN MOL ID, sodišče ugotavlja, da so v izpodbijani odločbi ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa in da je potrebno pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku. Pripominja še, da šele, če ima PGD vse predpisane oziroma potrebne sestavine, ki izkazujejo skladnost gradnje s prostorskim aktom, se lahko zastavi vprašanje, ali je stranka, ki gradnji nasprotuje, predložila strokovno podkrepljene dokaze, s katerimi je zbudila dvom v rešitve, predstavljene v PGD. V takem primeru pride glede na ustaljeno sodno prakso v poštev presoja rešitev s strani izvedenca3. 18. Glede na navedeno je sodišče upoštevaje 2. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo na seji. Zaradi opisanih pomanjkljivosti PGD namreč izvedba dokazov na glavni obravnavi, na podlagi katere lahko sodišče odloča le po stanju na dan izdaje odločbe, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj stranke z interesom v upravnem sporu v zvezi s skladnostjo PGD s prostorskim aktom ne bi mogle predložiti nobenih novih dokazov.

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnico je v postopku zastopala odvetnica, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenca tožnika sta zavezanca za DDV), kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo tožnici sodna taksa vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Glej I U 662/2011 z dne 30. 3. 2012, I U 1132/2012 z dne 20. 12. 2012, I U 1699/2012 z dne 18. 4. 2013 2 Glej I U 1397/2017 z dne 21. 3. 2019 3 I Up 928/2006 z dne 26. 2. 2009, I U 574/2015 z dne 8. 10. 2015, I U 626/2013 z dne 6. 6. 2013, I U 826/2013 z dne 17. 12. 2013