Jedro

da predstavlja določba tretjega odstavka 328. člena OZ izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka istega člena, ki določa, da obveznost preneha z združitvijo, če v njej ista oseba postane upnik in dolžnik. Ker ima hipotekarna obveznost značilnost obveznosti, vpisane v javno knjigo, se zanjo uporablja posebno pravilo, določeno v tretjem odstavku 328. člena OZ (lex specialis). To pomeni, da hipotekarna obveznost ne preneha že s tem, ko se v isti osebi združita hipotekarni upnik in lastnik obremenjene nepremičnine, temveč ta učinek nastane šele z izbrisom hipoteke iz zemljiške knjige. Če je prišlo do konsolidacije in hipoteka ni bila izbrisana iz zemljiške knjige (torej dokler tudi formalno ne preneha), hipotekarni upnik (ki je hkrati lastnik obremenjene nepremičnine) nima poplačilnega upravičenja iz naslova hipoteke, ker ga ni mogoče uveljaviti (kajti v takem primeru bi ga hipotekarni upnik uveljavljal proti samemu sebi). Hipoteka pa znova oživi (tako da je znova mogoče uveljavljati poplačilno upravičenje), ko lastnik nepremičnine, ki je hkrati hipotekarni upnik, lastninsko pravico na nepremičnini prenese na drugo osebo, ali ko hipotekarni upnik, ki je hkrati lastnik obremenjene nepremičnine, terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, prenese na tretjo osebo.

10.Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v predmetni zadevi pravne podlage tožbenega zahtevka ne predstavljajo določbe OZ o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov, temveč materialnopravne določbe OZ in SPZ, v skladu s katerimi se presoja, ali sploh ima drug izvršilni upnik terjatev do izvršilnega dolžnika, v kakšni višini in katerega vrstnega reda (kot izhaja iz besedila prvega odstavka 201. čelna ZIZ).

Tožnik namreč s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sporna hipoteka na nepremičninah tretje toženca prenehala najkasneje 11. 9. 2020 (točka II.1. izreka), da prvo- in četrttoženec nista imetnika sporne hipoteke (točka II.2. Izreka) in da nimata pravice do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 7712/2019 z dne 5. 4. 2022 in pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke v izvršilnem postopku I 712/2019, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru (točka II.3. Izreka) in da denarna terjatev prvo- oziroma četrtotoženca do tretjetoženca, priglašena v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 v skupni višini 993.500,50 EUR, kot zavarovana s hipoteko z ID pravico 1 in vknjižena na nepremičninah tretjetoženca, ne obstoji v višini 496.750,25 EUR (točka II.4. Izreka).

Ravno to se je zgodilo v predmetni zadevi (najpozneje) 20. 2. 2017, ko je tretjetoženec, ki ni bil osebni dolžnik, temveč zgolj realni dolžnik (t.j. lastnik hipotekarno obremenjene nepremičnine) in lastnik obremenjene nepremičnine, terjatev, ki je bila zavarovana s skupno hipoteko, prenesel na svojega upnika (posojilodajalca) E. d.o.o. To pomeni, da je takrat skupna hipoteka znova oživela in je bila veljavno prenesena na posojilodajalca E. d.o.o.

Aktivno legitimiran za vložitev tožbe je izvršilni upnik, ki je izpodbijal terjatev drugega izvršilnega upnika, pasivno legitimiran pa izvršilni upnik, katerega terjatev je bila izpodbijana. Pritožba ima prav, da odločitev v pravdi, na katero je bil v skladu z 202. členom ZIZ napoten izvršilni upnik, veže vse stranke izvršilnega postopka, tako druge izvršilne upnike kakor tudi izvršilnega dolžnika. Vendar to ne pomeni, da ima ima izvršilni dolžnik v tej pravdi status nujnega sospornika, kot napačno sklepa pritožba, temveč ima status sosporniškega intervenienta. Glede na to, da ima sosporniški intervenient položaj stranke, in to celo položaj enotnega sospornika, je napačno naziranje sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravnega interesa vložiti tožbo zoper izvršilnega dolžnika (tretjetoženca).

11.Aktivno legitimiran za vložitev tožbe je izvršilni upnik, ki je izpodbijal terjatev drugega izvršilnega upnika, pasivno legitimiran pa izvršilni upnik, katerega terjatev je bila izpodbijana. Pritožba ima prav, da odločitev v pravdi, na katero je bil v skladu z 202. členom ZIZ napoten izvršilni upnik, veže vse stranke izvršilnega postopka, tako druge izvršilne upnike kakor tudi izvršilnega dolžnika. Vendar to ne pomeni, da ima ima izvršilni dolžnik v tej pravdi status nujnega sospornika, kot napačno sklepa pritožba, temveč ima status sosporniškega intervenienta.

Sodišče prve stopnje pa je napačno zaključilo, da je s tem, ko je prvotoženec kot solidarni porok 30. 4. 2020 namesto dolžnika (tretjetoženca) plačal celoten dolg novima upnikoma F. AG in G. G., na prvotoženca na podlagi določbe 1018. člena OZ prešla tudi v fiduciarno zavarovanje odstopljena terjatev, zavarovana s skupno hipoteko; to je utemeljevalo s tem, da "drugačna ureditev ne bi bila smiselna, ker bi sicer porok imel le terjatev do glavnega dolžnika, ne pa tudi zavarovanj, ki so bila dana zanjo."

Izrek

Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijane sodne odločbe ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper tretjetoženca razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Zadevo ni vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje, ker je lahko že z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa samo odpravilo procesno kršitev sodišča prve stopnje (354. v zvezi s s 366. členom ZPP).

9T. Keresteš v Juhart, Tratnik, Vrenčur (ur.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 699.

I. Dopolnitev pritožbe z dne 22. 12. 2023 se zavrže.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da s prvotoženčevim plačilom upnikove terjatve ni prišlo do avtomatskega prenosa v fiduciarno zavarovanje odstopljene terjatve na poroka (prvotoženca). Kajti določba 1018. člena OZ, v skladu s katero na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (subrogacija), velja zgolj za akcesorna zavarovanja, ne pa za neakcesorna zavarovanja.

Glede obstoja hipoteke in imetništva poplačilne pravice

II. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi, v II.2., II.3. in II.4. točki izreka pa spremeni tako, da se sedaj glasi:

To pomeni, da v takem primeru na poroka samodejno preidejo zgolj akcesorna zavarovanja, nanj pa ne preidejo samodejno neakcesorna zavarovanja, med katera spada tudi fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje (207. člen SPZ), temveč ima porok, ki je poravnal terjatev, zavarovano z nekacesornimi zavarjanji, zgolj pravico zahtevati od upnika prenos neakcesornega zavarovanja nanj.

10N. Plavšak, Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost, Pravna praksa 22/2012, priloga, str. VII; N. Plavšak v Plavšak, Vrenčur (ur.), E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ, Tax-Fin-Lex 2017, komentar k 154. členu SPZ.

12.Tožnik s pritožbo izpodbija zavrnilni del sodbe (II. točko izreka), ne izpodbija pa obsodilnega dela sodbe, s katerim je bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku, da drugo- in petotoženec nista imetnika sporne hipoteke ID 1 in da nimata pravice do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022 in pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke v izvršilnem postopku I 712/2019.

To lahko doseže bodisi izvensodno (npr. s sklenitvijo pogodbe o odstopu v fiduciarno zavarovanje prenesene terjatve) bodisi po sodni poti (z vložitvijo tožbe). To pomeni, da v takem primeru ne pride v poštev določba prvega odstavka 207. člena SPZ, v skladu s katero s poplačilom zavarovane terjatve avtomatično preide nazaj na dolžnika v fiduciarno zavarovanje odstopljena terjatev, saj navedena določba pride v poštev le, če zavarovano terjatev poravna dolžnik, ne pa v primeru, če jo poravna (solidarni) porok (pritožbena naziranja, da se je s porokovim plačilom izpolnil pogoj iz drugega stavka prvega odstavka 207. člena SPZ in je prišlo do avtomatskega povratnega prenosa fiduciarno prenesene terjatve na dolžnika - tretjetoženca, so torej neutemeljena).

"II.2. Ugotovi se, da prva in četrta tožena stranka nista imetnici hipoteke z ID pravice 1, vknjižene na nepremičninah tretje tožene stranke, ID znak: del stavbe 190-1, del stavbe 190-3, del stavbe 190-4, del stavbe 190-5, del stavbe 190-6, del stavbe 190-7, del stavbe 190-8, del stavbe 190-9, del stavbe 190-10, del stavbe 190-11, del stavbe 190-13, del stavbe 190-14, del stavbe 190-15, del stavbe 190-16, del stavbe 190-17, del stavbe 190-18, del stavbe 190-19, del stavbe 190-20, del stavbe 190-21, del stavbe 190-22, del stavbe 190-23 in del stavbe 190-24."

13.Pritožbeno sporno torej je, ali je sporna hipoteka z ID 1 ugasnila, ali sta prvo- oziroma četrtotoženec imetnika skupne hipoteke z ID 1 in ali sta upravičena do poplačila v izvršilnem postopku, v katerem so bile prodane nepremičnine, obremenjene z navedeno skupno hipoteko, ter v kakšna je višina njune terjatve do tretjetoženca.

11Prav tam.

Glede na to, da prvotoženec (porok) z upnikoma F. AG in G. G. ni sklenil pogodbe o prenosu v fiduciarno zavarovanje odstopljene terjatve, zavarovane s skupno hipoteko (niti ni tega iztožil), ni postal imetnik navedene terjatve, zaradi česar navedenih terjatev in skupne hipoteke ni mogel veljavno prenesti na četrtotoženca (na podlagi pogodbe z dne 25. 5. 2022). Kajti nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Ker je torej v fiduciarno zavarovanje odstopljena terjatev ostala v imetništvu upnikov F. AG in G. G., sta navedena upnika v skladu z načelom akcesornosti tudi imetnika skupne hipoteke. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da bi upnika F. AG in G. G. komurkoli odstopila (cedirala) v fiduciarno zavarovanje ostopljene terjatve, ki so zavarovane s skupno hipoteko.

II.3. Ugotovi se neobstoj pravice prve in četrte tožene stranke do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke, ID znak: del stavbe 190-1, del stavbe 190-3, del stavbe 190-4, del stavbe 190-5, del stavbe 190-6, del stavbe 190-7, del stavbe 190-8, del stavbe 190-9, del stavbe 190-10, del stavbe 190-11, del stavbe 190-13, del stavbe 190-14, del stavbe 190-15, del stavbe 190-16, del stavbe 190-17, del stavbe 190-18, del stavbe 190-19, del stavbe 190-20, del stavbe 190-21, del stavbe 190-22, del stavbe 190-23 in del stavbe 190-24, v izvršilnem postopku I 712/2019, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru.

14.Iz pravno relevantnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno sporne, izhaja, da:

Ker je hipoteka akcesorna pravica, kar pomeni, da se prenaša zgolj skupaj s prenosom zavarovane terjatve (148. člen SPZ), in ker na prvotoženca terjatve, zavarovane s skupno hipoteko, niso bile prenesene, prvotoženec ni mogel postati imetnik skupne hipoteke z ID 1 (temveč sta imetnika navedene skupne hipoteke F. AG in G. G., ki sta imetnika v fiduciarno zavarovanje prenesenih terjatev, zavarovanih s skupno hipoteko).

II.4. Tožba se zavrže v delu, kjer se tožbeni zahtevek glasi:

- je tretjetoženec kot kupec dne 5. 1. 2017 od D banke d.d. kot prodajalca kupil terjatve, ki jih je slednja imela do svojih dolžnikov (tretjih oseb, ki niso stranke tega pravdnega postopka) za kupnino v višini 370.000,00 EUR. Kupljene terjatve so bile med drugim zavarovane s skupno hipoteko z ID 1, ki je bila vknjižena na več nepremičninah,

12S tem je sodišče prve stopnje smiselno zavrnilo tožnikova naziranja pred sodiščem prve stopnje, da se na podlagi določbe 1018. člena OZ na poroka, ki upniku plača terjatev, samodejno prenesejo le akcesorna, ne pa nekacesorna zavarovanja. Sodišče prve stopnje torej argumentov tožnika ni spregledalo, temveč je sprejelo drugačno pravno razlago. Ne gre za pritožbeno zatrjevano kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, niti za kršitev po 8. točki istega odstavka, saj se je sodišče prve stopnje do teh navedb tožnika opredelilo. Če je zavzelo drugačno pravno stališče, gre kvečjemu za pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, ki pa ga je pritožbeno sodišče sprejelo.

"Ugotovi se, da denarna terjatev prve tožene stranke oziroma četrte tožene stranke do tretje tožene stranke, priglašena v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, I 712/2019, v skupni višini 993.500,50 EUR, kot zavarovana s hipoteko z ID pravice 1, vknjižena na nepremičninah tretje tožene stranke, ID znak: del stavbe 190-1, del stavbe 190-3, del stavbe 190-4, del stavbe 190-5, del stavbe 190-6, del stavbe 190-7, del stavbe 190-8, del stavbe 190-9, del stavbe 190-10, del stavbe 190-11, del stavbe 190-13, del stavbe 190-14, del stavbe 190-15, del stavbe 190-16, del stavbe 190-17, del stavbe 190-18, del stavbe 190-19, del stavbe 190-20, del stavbe 190-21, del stavbe 190-22, del stavbe 190-23 in del stavbe 190-24, ne obstoji v višini 496.750,25 EUR.""

Glede na to, da prvotoženec ni imetnik navedene skupne hipoteke in glede na to, da je svojo poplačilno pravico v izvršilnem postopku utemeljeval s sklicevanjem na imetništvo navedene skupne hipoteke, ni upravičen do poplačila iz preostanka kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, ki so bile obremenjene z navedeno skupno hipoteko, v izvršilnem postopku I 712/2019 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Poplačilne pravice pa nima niti četrtotoženec, ker je prvotoženec nanj ni mogel veljavno prenesti (saj je niti sam nikoli ni imel).

- je tretjetoženec nakup terjatev od D banke d.d. financiral s posojilom v vrednosti 450.000,00 EUR, ki ga je najel pri posojilodajalcu E. d.o.o. (na podlagi posojilne pogodbe z dne 13. 2. 2017). Navedeno posojilo je bilo zavarovano z več zavarovanji. Po eni strani je tretjetoženec na posojilodajalca fiduciarno prenesel terjatve, ki jih je kupil od D. banke d.d., pri čemer sta se stranki posojilne pogodbe dogovorili, da posojilodajalec kupnino neposredno plača prodajalcu D. banki d.d. in da posojilojemalec (tretjetoženec) s plačilom kupnine na posojilodajalca v zavarovanje prenese kupljene terjatve (anticipirana fiduciarna cesija). Posojilodajalec je namesto tretjetoženca (posojilojemalca) plačal kupnino D. banki d.d. najkasneje 20. 2. 2017. Po drugi strani je bilo posojilo zavarovano tudi s solidarnim poroštvom petih oseb, med katerimi je bil tudi prvotoženec;

Ker prvotoženec sploh ni upravičen do poplačila iz preostanka kupnine v navedenem izvršilnem postopku, nima tožnik prav nobene koristi za uveljavljanje zahtevka, koliko znaša prvotoženčeva (porokova) oziroma četrtoženčeva regresna terjatev zoper tretjetoženca (dolžnika). To pomeni, da je v tem delu treba tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).

III. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točki II.1. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

13R. Vrenčur v Plavšak (ur.), E-paket obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, komentar k 1018. členu OZ.

- v času ustanovitve skupne hipoteke z ID 1 tretjetoženec ni bil lastnik obremenjenih nepremičnin, je pa to postal pozneje, in sicer 29. 11. 2016; tretjetoženec je bil lastnik s skupno hipoteko obremenjenih nepremičnin v času nakupa terjatev od D. banke d.d. (v februarju 2017);

IV. Prvo-, tretje- in četrto tožena stranka so dolžne tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 4.695,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Posledično se do pritožbenih izvajanja glede višine regresne terjatve prvotoženca (oziroma četrtotoženca) do tretjetoženca ni opredeljevalo.

- tretjetoženec je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik skupne hipoteke z učinkom od 16. 1. 2018, posojilodajalec E. pa z učinkom od 1. 4. 2019, pozneje pa se v zemljiški knjigi imetništvo skupne hipoteke ni spreminjalo,

14R. Vrenčur v Plavšak (ur.), E-paket obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, komentar k 1018. členu OZ.

Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pritožbi tožnika skladno s 5. in 6. alinejo 358. člena ZPP delno ugodilo, odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka razveljavilo (kot že pojasnjeno zgoraj), v izpodbijani II. točki izreka pa jo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku na ugotovitev, da prvo- in četrtotoženec nista imetnika skupne hipoteke z ID 1 (II.2. točka), ugodilo zahtevku, da prvo- in četrtotoženec nimata poplačilne pravice iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, in pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke, ki so bile obremenjene s skupno hipoteko z ID 1 (II.3. točka), ter zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal ugotovitev višine prvotoženčeve oziroma četrtotoženčeve terjatve (II.4. točka). V preostalem (t.j. v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev prenehanja skupne hipoteke z ID 1 najpozneje 11. 9. 2020 - točka II.1. izreka) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Obrazložitev

- posojilojemalec kljub aneksom k posojilni pogodbi, ki so podaljševali rok plačila, posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, zato je posojilodajalec E. proti posojilojemalcu (tretjetožencu) in solidarnemu poroku B. d.o.o. (prvotožencu) vložil predlog za izvršbo, ki mu je je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo s sklepom o izvršbi I 78/2019 z dne 18. 1. 2019,

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper tretjo toženo stranko (I. točka izreka) ter (v II. točki izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek: 1. na ugotovitev, da je hipoteka z ID pravice 1, vknjižena na nepremičninah tretje tožene stranke, najkasneje 11. 9. 2020 prenehala (točka II.1. izreka); 2. na ugotovitev, da prva in četrta tožena stranka nista imetnici navedene hipoteke, vknjižene na nepremičninah tretje tožene stranke (točka II.2. izreka); da se ugotovi neobstoj pravice prve in četrte tožene stranke do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 7712/2019 z dne 5. 4. 2022, pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke v izvršilnem postopku I 712/2019, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru (točka II.3. izreka); 4. na ugotovitev, da denarna terjatev prve tožene stranke oziroma četrte tožene stranke do tretje tožene stranke, priglašena v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 v skupni višini 993.500,50 EUR, kot zavarovana s hipoteko z ID pravico 1 in vknjižena na nepremičninah tretje tožene stranke ne obstoji v višini 496.750,25 EUR (II.4 točka izreka). Nadalje je odločilo, da druga in peta tožena stranka nista imetnici hipoteke z ID pravice 1, vknjižene na nepremičninah tretje tožene stranke (III. točka izreka) in ugotovilo neobstoj pravice druge in pete tožene stranke do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke (IV. točka izreka). Na koncu je sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe (V. točka izreka).

Stroški

- dne 19. 3. 2019 je posojilodajalec E. na podlagi pogodbe o odplačnem odstopu terjatev svojo terjatev do posojilojemalca (tretjetoženca) prodal kupcema F. AG in G. G., v pogodbi pa je bilo dogovorjeno, da se na kupca (nova imetnika terjatve) prenese tudi terjatev, ki je varovala kupljeno terjatev (druga fiduciarna cesija), kupca F. AG in G. G. pa sta namesto prodajalca E. vstopila v izvršilni postopek I 78/2019,

Sodišče druge stopnje pripominja, da je očitno tožnik navedeni tožbeni zahtevek vložil za primer, če bi bil zavrnjen njegov zahtevek na ugotovitev prenehanja hipoteke oziroma na ugotovitev, da prvo- in četrtotoženec nista imetnika sporne hipoteke in nimata poplačilne pravice v izvršilnem postopku. Glede na to, da je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvo- in četrtotoženec nista imetnika sporne hipoteke, zaradi česar nimata poplačilne pravice v izvršilnem postopku, tožnik nima več pravne koristi od odločitve sodišča, v kolikšni višini obstaja prvotoženčeva (regresna) terjatev zoper tretjetoženca (lastnika nepremičnin, prodanih v izvršbi).

Zoper citirano sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Napada odločitev o zavrženju tožbe zoper tretjetoženo stranko (I. točka izreka) in zavrnilni del sodbe (celotno II. točko izreka), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v I. in II. točki izreka razveljavi in samo odloči o tožbenem zahtevku tako, da mu v celoti ugodi, podrejeno, da napadeno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvo pritožbenega graje je, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči tožbe zoper tretjetoženo stranko, ker gre za enotnega in nujnega sospornika, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati prepoznih vlog toženih strank, da je sporna hipoteka že ugasnila zaradi konfuzije, če pa ni ugasnila, pa je prvotoženec ni pridobil, ker se na podlagi 1018. člena Obligacijskega zakonika (OZ) na poroka avtomatično prenesejo zgolj akcesorna zavarovanja, ne pa neakcesorna zavarovanja, med katera spada tudi fiduciarna cesija. To naziranje je podal že v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 28. 4. 2023, sodišče pa se glede teh njegovih naziranj ni obrazloženo opredelilo in je s tem zagrešilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje navaja, da prvotožena stranka (prvotoženec) kot solidarni porok in plačnik s plačilom terjatve upniku ni pridobil fiduciarno zavarovane terjatve, temveč je le ta prešla nazaj na dolžnika (fiducianta), in sicer tretjetoženo stranko (tretjetoženca), saj se je izpolnil razvezni pogoj iz posojilne pogodbe št. 9145-17 oziroma iz drugega stavka prvega odstavka 207. člena SPZ, da se zavarovana v fiduciarno zavarovanje prenešena terjatev vrne v premoženje dolžnika, čim je upnikova terjatev poplačana. Z združitvijo imetnika hipoteke in lastnika obremenjene nepremičnine v osebi tretjetoženca pa je sporna hipoteka ugasnila. Podaja razloge o višini terjatve prvo- oziroma četrtotoženca do tretjetoženca. Priglaša stroške.

Glede na delni uspeh tožnika s pritožbo, ki ga sodišče druge ocenjuje na 50 %, ima tožnik pravico do sorazmernega povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne stroške (155. člen ZPP) je tožniku potrebno priznati stroške njegovega pooblaščenca skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), in sicer: 3.875 točk za vložitev pritožbe po tar. št. 22/1 OT ter 41 točk za materialne izdatke v pavšalni višini (2 % od 1.000 točk ter 1% od 2.100 točk) po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj torej 3.916 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) in 22 % DDV (po drugem odstavku 2. člena OT) znese 2.866,51 EUR. K temu je treba prišteti še znesek sodne takse za pritožbo v višini 6.525,00 EUR, kar pomeni, da so njegovi pritožbeni stroški znašali 9.391,51 EUR. Glede na tožnikov 50 % pritožbeni uspeh pa je upravičen do povrnitve 4.695,76 EUR pritožbenih stroškov, ki so mu jih v roku 15 dni zavezane povrniti prvo- tretje in četrtotoženec, na katere se nanaša izpodbijani del sodbe (drugi odstavek 161. člena ZPP). Rok za plačilo pritožbenih stroškov je določen skladno s 313. členom ZPP, pri čemer začnejo zamudne obresti teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (kot to določa 299. člen OZ).

- tekom izvršilnega postopka I 78/2019 je prvotoženec (solidarni porok) kot izvršilni dolžnik plačal celotno terjatev, ki sta jo nova upnika F. AG in G. G. imela do dolžnika (tretjetoženca), in sicer je bila terjatev v celoti poplačana 30. 4. 2020 v skupnem znesku 650.620,85 EUR, pri čemer sta nato 29. 5. 2020 upnika (F. AG in G. G.) prvotožencu (solidarnemu poroku) vrnila polovico plačanega zneska;

Stroške odgovora na pritožbo so priglasili prvo- in četrtoženec ter tretjetoženec. Z ozirom da so pretežno zgolj ponavljali že v postopku pa prvi stopnji izražena stališča in glede na to, da njihova izvajanja v odgovoru na pritožbo niso v bistvenem pripomogla k rešitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje presodilo, da sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Na pritožbo sta skupaj odgovorila prvo- in četrtotoženec, ločeno pa še tretjetoženec. Vsi predlagajo zavrnitev pritožbe, strinjajo se z razlogi sodišča prve stopnje in priglašajo stroške.

Tožnik se ni pritožil na odločitev, ki se nanaša na drugo- in petotoženca (II. in IV. točko izreka), zato glede na določbo drugega odstavka 161. člena ZPP nista zavezana h kritju pritožbenih stroškov.

- drugotoženec je na podlagi pogodbe o prevzemu izpolnitve dne 11. 9. 2020 plačal polovico sporne terjatve, ki sta jo upnika F. AG in G. G. imela do tretjetoženca (kot glavnega dolžnika)

-------------------------------

Dopolnitev pritožbe ni dovoljena, pritožba pa je delno utemeljena.

- upnika F. AG in G. G. nista niti s prvotožencem niti z drugotožencem sklenila pravnega posla, s katerim bi terjatev, ki jima je bila fiduciarno odstopljena v zavarovanje (s strani prejšnjega upnika E. d.o.o.) prenesla na prvo- in drugotoženca, niti nista po poplačilu terjatve sklenila pravnega posla s tetjetožencem, s katerim bi mu povratno prenesla v zavarovanje odstopljeno terjatev;

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

1Gre za naslednje nepremičnine tretje tožene stranke: ID znak: del stavbe 190-1, del stavbe 190-3, del stavbe 190-4, del stavbe 190-5, del stavbe 190-6, del stavbe 190-7, del stavbe 190-8, del stavbe 190-9, del stavbe190-10, del stavbe 190-11, del stavbe 190-13, del stavbe 190-14, del stavbe 190-15, del stavbe 190-16, del stavbe 190-17, del stavbe 190-18, del stavbe 190-19, del stavbe 190-20, del stavbe 190-21, del stavbe 190-22, del stavbe 190-23 in del stavbe 190-24.

Zveza:

- nepremičnine tretjetoženca, obremenjene s skupno hipoteko z ID 1, so bile prodane v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019. Zaradi spora med upniki glede imetništva skupne hipoteke z ID 1 in poplačilne pravice prvotoženca je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom I 712/2019 z dne 5. 4. 2022 delno poplačalo upnike za stroške postopka in davke, glede razdelitve preostanka kupnine v znesku 563.524,84 EUR pa prekinilo izvršilni postopek in tožnika (izvršilnega upnika) napotilo na pot pravde zaradi izpodbijanja priglašenih terjatev prvo- in drugotoženca, ki sta se sklicevala na to, da sta imetnika skupne hipoteke z ID 1,

2Le ta se v ključnih določbah glasi:"Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.Sodišče odloži sklep o poplačilu tistih, katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda.Znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane v hrambi pri sodišču."

Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo pa je pritožbeno uveljavljano kršitev postopka in delno napačno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

- prvotoženec je dne 25. 5. 2022 s četrtotožencem sklenil pogodbo o potrditvi odstopa terjatve, s katero sta se stranki dogovorili, da prvotoženec prenaša na četrtotoženca svojo terjatev do tretjetoženca vključno s fiduciarno odstopljeno terjatvijo, ki je zavarovana s skupno hipoteko z ID 1,

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 328, 328/1, 328/3, 1018 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 148, 154, 154/1, 154/2, 154/2-4, 207 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 201, 201/1, 202 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 202, 274, 343, 343/2

O zavrženju dopolnitve pritožbe

3Le-ta se glasi: "Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo.Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.

- drugotoženec je istega dne (25. 5. 2022) s petotožencem sklenil pogodbo o potrditvi odstopa terjatve, s katero sta se stranki dogovorili, da drugotoženec prenaša na petotoženca svojo terjatev do tretjetoženca skupaj z vsemi povezanimi stranskimi pravicami in zavarovanji.

4Tako tudi B. Starović, Komentar zakona o izvršnem postopku, Naučna knjiga, Beograd 1987, str. 452-453 (komentar k 177. členu judoslovanskega Zakona o izvršnem postopku - ZIP, ki je primerljiv s 201. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo dne 30. 6. 2023 vročilo pooblaščencu tožnika. Tožnik je dne 31. 8. 2023 zoper izpodbijano sodbo vložil pravočasno pritožbo, dne 22. 12. 2023 pa še dopolnitev pritožbe. Dopolnitev pritožbe je prepozna, saj jo je tožnik vložil po poteku 30-dnevnega zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).

Pridruženi dokumenti:*

15.Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih dejstev zaključilo, da skupna hipoteka z ID 1 ni prenehala najpozneje 11. 9. 2020, ker je prvotoženec s tem, ko je kot solidarni porok poplačal upnika, na podlagi določbe 1018. člena OZ pridobil tudi v fiduciarno zavarovanje odstopljeno terjatev, ki je bila zavarovana s skupno hipoteko, zaradi česar ima poplačilno pravico v izvršilnem postopku in se lahko poplača iz preostanka kupnine kot imetnik hipoteke prvega ranga. Sodba torej ima razloge o odločilnih dejstvih, vendar zaključki sodišča prve stopnje niso v celoti pravilni, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Glede zavrženja tožbe zoper tretjetoženo stranko

5B. Starović, nav. delo, str. 454.

16.Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb prvega toženca, da ni pasivno legitimiran, ker jih je podal šele z vlogo z dne 13. 6. 2023 (pravilno 14. 6. 2023). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi izveden pripravljalni narok in takoj zatem prvi narok za glavno obravnavo (in sicer dne 16. 5. 2023), da je sodišče prve stopnje na njem strankam s sklepom dodelilo rok do 15. 6. 2023, da odgovorijo na pripravljalne vloge, ki so jih nasprotne stranke na naroku vložile v spis na samem naroku, in da so se stranke na prvem naroku za glavno obravnavo odpovedale neposredni izvedbi nadaljnjih dokazov. To pomeni, da so se odpovedale razpisu nadaljnjega naroka za glavno obravnavo, kot to omogoča določba 279.a člena ZPP, in da so imele pravico vložiti dodatne vloge do 15. 6. 2023. Glede na to, da je prvotoženec pripravljalno vlogo vložil 14. 6. 2023, torej znotraj sodno določenega roka (ki se je iztekel 15. 6. 2023), jo je vložil pravočasno, z njo pa je prvotoženec tudi smiselno odgovarjal na tožnikova izvajanja iz 3. pripravljane vloge z dne 16.5.2023 glede imetništva sporne hipoteke in glede obstoja terjatve prvo- oziroma četrtotožene stranke. Zato z vložitvijo vloge z dne 14. 6. 2023 ni bil prekludiran.

Pregled zadeve pokaže, da je Okrajno sodišče v Mariboru v izvršilni zadevi I 712/2019 na dražbi prodalo nepremičnine tretjetožene stranke (dolžnika), ki so bile obremenjene tako s hipoteko prvega ranga z ID 1 (v nadaljevanju sporna hipoteka) ter z nižjerangiranimi hipotekami, med katerimi je tudi tožnikova. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, ki je že pravnomočen, izvršilnega upnika A. A. (tožnika) v skladu z določbo 202. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju napotilo na pravdo (I. točka izreka), ker je (v skladu z 201. členom ZIZ) prerekal terjatev izvršilnih upnikov B. d.o.o. (prvotoženca) in C. d.o.o. (drugotoženca), in odločilo, da se iz kupnine poplačajo določeni stroški in davki (II. točka izreka) ter da se odločitev o razdelitvi preostanka kupnine v znesku 563.524,84 EUR odloži do pravnomočnega končanja pravd, na katere je napotilo stranke (III. točka izreka). Tožnik je tožbo vložil tako zoper izvršilna upnika B. d.o.o. (prvotoženca) in C. d.o.o. (drugotoženca) kakor tudi zoper (izvršilnega) dolžnika (tretjetoženca) in tudi osebi, na kateri sta drugo- in tretjetoženca po izdaji sklepa I 712/2019 z dne 5. 4. 2022 prenesli svoje terjatve (prvotožnik je terjatev prenesel na četrtotoženca, drugotožnik pa na petotoženca).

6Sosporniškega intervenienta ureja določba 202. člena ZPP, ki določa: "Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen).Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient."

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

17.Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sicer pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da skupna hipoteka z ID 1 ni prenehala, ko se je (najpozneje) 20. 2. 2017 imetništvo skupne hipoteke z ID 1 in lastništvo z navedeno hipoteko obremenjenih nepremičnin za eno juridično sekundo združilo v osebi tretjetoženca. Pritožba ima sicer prav, da je takrat skupna hipoteka materialno prenehala, vendar pa ni mogoče pritrditi nadaljnjemu pritožbenemu naziranju, da naslednjo juridično sekundo, ko je prišlo do (anticipiranega) fiduciarnega prenosa terjatev, ki so bile zavarovane s skupno hipoteko, na posojilodajalca E., skupna hipoteka ni mogla oživeti. Res je sicer, da je mogoče v primeru, ko se v isti osebi združita hipotekarni upnik in lastnik obremenjene nepremičnine (govorimo o konsolidaciji), predlagati izbris hipoteke iz zemljiške knjige (prvi odstavek in četrta alineja drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ker hipoteka s tem materialno preneha (formalno pa preneha z izbrisom iz zemljiške knjige).

7L. Ude v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 280; VSK sklep Cpg 223/2009 z dne 10.12.2009.

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnik nima pravnega interesa, da s tožbo na izpodbijanje poplačilne pravice drugega izvršilnega upnika zajame tudi izvršilnega dolžnika (tretjetoženca) in tožbo zoper tretjetoženca zavrglo (I. točka izreka izpodbijane sodne odločbe). Pri tem se je sklicevalo na določbo 260. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v skladu s katero je v primeru izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov pasivno legitimiran le tisti, ki je na podlagi pravnega posla o dolžnika kaj prejel.