Jedro

V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (tč. II do IV izreka) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da predstavlja zapuščino denacionalizirano premoženje, ki je bilo zapustnici vrnjeno na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji RS Upravna enota Domžale z dne 3.4.2007, in sicer nepremičnina parc. št. 1558, k.o. ..., in delež do 1902/2172 na nepremičnini parc. št. 1559, k.o. .... Prvotni zapuščinski postopek pod opr. št. D 35/80 ni bil izveden, ker zapustnica ni imela premoženja, saj je z izročilno pogodbo z dne 18.5.1970 svoje premoženje izročila sinu I. N.. Za dediče zapuščine iz naslova zakona je razglasilo sina I. N. do 1/5, hči M. D. R. do 1/5, na podlagi vstopne pravice po zapustničini hčeri B. C. - A. C. do 1/10 in B. R. do 1/10, na podlagi vstopne pravice po zapustničini hčeri D. K. pa D. Ž. do 1/15 in I. K. do 2/15 (slednja je sprejela tudi zakoniti dedni delež do 1/15, ki ji ga je odstopila J. K.).

Zoper navedeni sklep o dedovanju je vložil pritožbo zakoniti dedič I. N. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev, da zapuščino dedujejo vsi zakoniti dediči, nezakonita. Sam je dedič zaščitene kmetije, s katero sedaj gospodari že njegov sin T. Zemljišče, ki je bilo vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, je bilo sestavni del kmetije, kar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati in o dedovanju odločiti, upoštevajoč Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Vrnjeni parceli bi moral podedovati lastnik zaščitene kmetije, kateri je nacionalizirana parcela pred nacionalizacijo pripadala, ostalim sodedičem pa določiti z zakonom predviden denarni delež. Dejstvo, da je denacionalizirano premoženje sestavni del kmetije, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati že na podlagi odločbe o statusu kmetije. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dela in stroškov v znesku 1.076 EUR, ki jih je imel z denacionalizacijskim postopkom, v katerem je za podržavljeno zemljišče parc. št. 447, k.o. ...., uspel dobiti nadomestno zemljišče, čeprav je zahteval njihovo povračilo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prezrlo navedbe pritožnika, da sta nadomestni nepremičnini, ki sta bili vrnjeni v denacionalizacijskem postopku, kmetijski zemljišči in da pripadata zaščiteni kmetiji, zato napačno ni presojalo, ali so podani pogoji za dedovanje po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Ur. l. RS, št. 70/1995, v nadaljevanju ZDKG, ki jih določa, temveč je dedovanje izvedlo po splošnih predpisih. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I- 81/94 z dne 20.3.1997 razveljavilo določbo drugega odstavka 74. člena Zakona o denacionalizaciji, po kateri se je dedovanje vseh kmetijskih zemljišč, ki bodo v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, izvedlo po splošnih pravilih dedovanja, ne pa po posebnem zakonu, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija (2. člen ZDKG), in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih. Podržavljenih zemljišč namreč ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so pripadala. Dejstvo, da pritožnik kmetije ni pridobil na podlagi dedovanja, ampak na podlagi dedne pogodbe, ne more biti razlog, da se deli kmetije, vrnjeni v denacionalizacijskem postopku, ne bi mogli dedovati po posebnih predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Zaradi tega je potrebno predpise o dedovanju zaščitenih kmetij uporabiti tudi za dedovanje zemljišč, vrnjenih v postopku denacionalizacije, ki bi bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa to niso bila, ker so bila podržavljena, oziroma za dedovanje zemljišč, ki so pripadala zaščiteni kmetiji, ki ni bila predmet dedovanja zaradi drugačnega dednega prenosa (odločitev Ustavnega sodišča opr. št. Up-62/94, Up-190/95, Up-411/00).

Pritožbeno sodišče še opozarja, da zgolj dejstvo, da se podržavljena nepremičnina parc. št. 192/2, k.o. ..., po parcelnih številkah in katastrskih občinah ne ujema z denacionaliziranim premoženjem, ki ga predstavljata nepremičnini parc. št. 1558, k.o. ..., in delež do 1902/2172 na nepremičnini parc. št. 1559, k.o. ..., še ne pomeni, da ne gre za isto premoženje. Če je do razlike prišlo, ker je bilo v denacionalizacijskem postopku namesto podržavljenega kmetijskega zemljišča, katerega vrnitev ni bila mogoča, vrnjeno nadomestno kmetijsko zemljišče, je šteti, da gre za isto zemljišče. Stroškov, ki jih je imel pritožnik z denacionalizacijskim postopkom, v zapuščinskem postopku ni mogoče upoštevati.

Ker je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo, ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 23/1978, ZD).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali obravnavana zapuščina prestavlja nepremičnine, ki so pred podržavljenjem pripadale kmetiji, ki je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo. V kolikor bo ugotovilo, da je temu tako, bo moralo uporabiti ustrezna določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Pri tem bi bil napačen zaključek, da konkretni nepremičnini, ki sta bili v denacionalizacijskem postopku vrnjeni kot nadomestni nepremičnini, pred podržavljenjem pač nista mogli pripadati kmetiji, temveč bo moralo za izhodišče vzeti podržavljeno nepremičnino (parc. št. 192/2, k.o. ...), namesto katere sta bili v last denacionalizacijske upravičenke vrnjeni nadomestni nepremičnini (parc. št. 1558, k.o. ..., do celote in delež do 1902/2172 na nepremičnini parc. št. 1559, k.o. ...).