Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
17. 12. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 2. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 7214/02 z dne 19. 6. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Gornja Radgona št. P-120/02 z dne 14. 6. 2002 se ne sprejme.
1.S prvostopenjsko odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da bi moral biti njegov podpis, s katerim je odklonil strokovni pregled, uporabljen kot ključni dokaz, da ni odklonil preizkusa alkoholiziranosti.
Njegova izjava v postopku naj bi imela značaj mnenja in ne trditve. Sodnik za prekrške naj bi si določen stavek v obrazložitvi prvostopenjske odločbe "preprosto izmislil". Organi za postopek o prekrških naj bi pravo uporabljali neenotno, to pa naj bi predstavljalo tudi kršitev pravice do poštenega sojenja.
3.Kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s storitvijo prekrška ter napačno uporabo prava, mu je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekršku, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji le na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Takšnih kršitev pritožnik ni izkazal. Pritožnik tudi ni izkazal, v čem naj bi bila kršitev pravice do poštenega sojenja ter neenotna uporaba prava. Zgolj zatrjevanje, da je podana kršitev pravic, pa kršitev pravic še ne utemeljuje.
4.Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: namestnica predsednika senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Namestnica predsednika senata dr. Mirjam Škrk