Jedro

Po tem, ko je formalni preizkus predloga za začetek postopka prisilne poravnave uspešen izda poravnalni senat sklep o začetku postopka prisilne poravnave, ne da bi se ukvarjal z materialnimi (vsebinskimi) pogoji za začetek postopka. Tako poravnalni senat ne preverja ali je dolžnik res dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. Zato sklep o začetku postopka prisilne poravnave ni mogoče izpodbijati iz razlogov navedenih v 1. odst. 34. čl. ZPPSL, ampak le ker ne obstajajo procesne predpostavke iz 26. čl. ZPPSL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom M. d.d. V posledici takšne odločitve je določilo upraviteljico prisilne uprave, pozvalo upnike, da prijavijo svoje terjatve, imenovala 9-članski upniški odbor ter naložilo dolžniku založitev predujma in da predloži finančni načrt reorganizacije, sicer bo poravnalni senat postopek prisilne poravnave ustavil. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik D. d.d. Navaja, da v konkretnem primeru ni dokazana niti insolventnost niti prezadolženost tožnika, zaradi česar niso izpolnjeni zakonski pogoji za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom.

Pritožba ni utemeljena.

Pred sprejetjem sklepa o začetku postopka prisilne poravnave opravi predsednik poravnalnega senata zgolj formalni preizkus predloga v skladu s 1. odst. 26. čl. Zakona o prisilni poravnavi in likvidaciji (ZPPSL) torej, ali ima predlog za sklenitev prisilne poravnave obvezne sestavine iz 1. odst. 24. čl. in ali so mu preložene predpisane listine iz 2. odst. 24. čl. istega zakona. Če je formalni preizkus predloga uspešen, izda poravnalni senat sklep o začetku prisilne poravnave v skladu s 1. odst. 27. čl. ZPPSL, ne da bi se posebej ukvarjal z materialnimi (vsebinskimi) pogoji za začetek postopka. Pri izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave tako poravnalni senat ne preverja, ali je dolžnik res dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. S tem vprašanjem se poravnalni senat ukvarja zgolj na podlagi predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave (glej 34. in 35. čl. ZPPSL). Zato je mogoče sklep o začetku postopka prisilne poravnave izpodbijati le zato, ker ne obstajajo procesne predpostavke iz 26. čl. ZPPSL, ne pa tudi iz razlogov navedenih v 1. odst. 34. člena tega zakona.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik izpodbija prvostopni sklep ravno iz razloga navedenega v 1. tč. 1. odst. 34. čl. ZPPSL, torej, ker meni, da dolžnik ni insolventen oziroma prezadolžen. Iz tega razloga pa sklepa o začetku postopka prisilne poravnave ni mogoče izpodbijati. V kolikor dejansko obstoji ta razlog, ima upnik možnost, da ga uveljavlja tekom postopka in predlaga ustavitev postopka na podlagi 1. tč. 1. odst. 34. čl. ZPPSL. V tej fazi postopka pa navedenih pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na 1. odst. 34. čl. ZPPSL ni mogoče upoštevati.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo upnika zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrditi v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL.