Jedro

Tožena stranka je smiselno trdila, da premoženje, ki ga sicer ima (terjatve iz naslova kreditnih pogodb), ni unovčljivo, ker v zvezi z njim potekajo sodni spori (zaradi česar dolžne sodne takse ne more plačati). Da bi to dokazala (tj. da sredstva v navedeni višini, ki so iz bilance stanja sicer razvidna, predstavljajo terjatve iz kreditnih pogodb, v zvezi s katerimi tečejo sodni spori in so zato neunovčljiva), pa bi morala v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse predložiti tako kreditne pogodbe kot tudi predlagati vpogled v spise v zvezi s postopki, ki naj bi se vodili za izterjavo terjatev po omenjenih kreditnih pogodbah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 6. 3. 2016 zavrne.

2. Tožena stranka citirani sklep pritožbeno izpodbija. Sodišču prve stopnje očita, da toženi stranki v tem pravdnem postopku krši njene pravice po veljavnem Zakonu o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) - želi jo ustaviti, da doseže pravično sodbo tako, da je ne oprosti plačila sodne takse, in sicer kljub temu, da je podrobno pojasnila svoje bilančne postavke oziroma opisala finančne težave. V kolikor bi sodišče prve stopnje pravilno sledilo njenim navedbam, da nima prilivov iz tekočega poslovanja, da ima trenutno blokiran/zaprt transakcijski račun in da ima zaradi dogodkov, ki jih je predhodno že obrazložila, oteženo in moteče poslovanje, bi jo namreč po njenem prepričanju moralo v celoti oprostiti plačila sodne takse. Izpodbijani sklep je po navedbah pritožnice zato poseben in odstopa od sodne prakse drugih sodišč v državi. Tožena stranka je izkazala, da trenutno nima dovolj denarja (likvidnih sredstev), da plača dolžno sodno takso, na finančnem trgu pa posojil ne more dobiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je dne 6. 3. 2016 vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za obnovo postopka v višini 81,00 EUR. Pri tem je pojasnila (nekatere večje) postavke v bilanci stanja ter navedla, da ima vsled sodnih sporov (od leta 2013 dalje) probleme s tekočim poslovanjem, da trenutno nima niti denarja niti sredstev, ki bi jih lahko prodala, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost in da se terjatve do drugih ne dajo unovčiti (zaradi sodnih sporov, ki še niso pravnomočno zaključeni). Predlagala je 90 % oprostitev in odloženo obročno plačilo sodne takse po končanem postopku ter predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu.

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah(2) (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

6. Stranka mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti v predlogu za taksno oprostitev. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.

7. Kot relevantna dejstva v smislu prejšnjega odstavka je tožena stranka (med drugim) v predlogu navedla, da je imela v letu 2014 v bilančnih postavkah dolgoročno terjatev do M. K. v višini 143.200,00 EUR (a denarja po kreditni pogodbi nikoli ni prejela), prav tako kratkoročno terjatev iz naslova kredita do iste osebe v višini 21.969,00 EUR (denarja tudi v tem primeru ni prejela – M. K. je prepisal svoje premoženje na prijatelje zaradi tožb zoper njega s strani tožene stranke) in terjatev do S. K., prejšnjega direktorja tožene stranke, v višini 117.712,00 EUR, kateri je - enako kot brat - svoje premoženje prepisal na svoje prijatelje. S. K. je odtujil vso poslovno dokumentacijo in gotovino, zato je ostalo še za 5.029,00 EUR terjatev, ki pa so dvomljive glede na dokumentacijo, s katero tožena stranke (še) razpolaga.

8. Tožena stranke je torej smiselno trdila, da premoženje, ki ga sicer ima (terjatve iz naslova kreditnih pogodb), ni unovčljivo, ker v zvezi z njim potekajo sodni spori (zaradi česar dolžne sodne takse ne more plačati). Da bi to dokazala (tj. da sredstva v navedeni višini, ki so iz bilance stanja sicer razvidna, predstavljajo terjatve iz kreditnih pogodb, v zvezi s katerimi tečejo sodni spori in so zato neunovčljiva), pa bi morala v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse predložiti tako kreditne pogodbe kot tudi predlagati vpogled v spise v zvezi s postopki, ki naj bi se vodili za izterjavo terjatev po omenjenih kreditnih pogodbah(3). Ker tožena stranka tega ni storila, dejstva, da premoženja, kot izhaja iz bilance stanja, brez ogrožanja dejavnosti ne more unovčiti in s tem zagotoviti sredstev za plačilo dolžne sodne takse, ni dokazala. In to je toženi stranki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ni ji torej očitalo - kot zmotno razume pritožnica - da ni dovolj podrobno opisala svojega težkega finančnega stanja, temveč da svojih trditev o neunovčljivosti sredstev ni podkrepila z ustreznimi dokazi. Pritožbene trditve v tej smeri so zato neutemeljene.

9. Ker odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevane pravne dobrote ni odvisna samo od premoženjskega, temveč tudi finančnega in likvidnostnega stanja stranke, pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojalo tudi to (toženka je namreč trdila še, da nima denarja za plačilo sodne takse). V zvezi s tem se je oprlo na podatke iz izjave o premoženjskem stanju in upoštevalo, da tožena stranka prilivov v zadnjih treh mesecih ni imela. A ker je hkrati ugotovilo tudi - in pritožba tega ne izpodbija - da je čisto izgubo iz leta 2014 v višini 724,00 EUR pokrila, tako da je bil čisti poslovni izid tožene stranke v preteklem poslovnem letu nič (kar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pomeni, da določena sredstva toženka je uspela pridobiti), je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da njen predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za obnovo postopka v višini 81,00 EUR ni utemeljen. S pritožbeno navedbo, da je glede na izkazane finančne težave njen predlog za delno oprostitev plačila sodne takse nedvomno utemeljen, tožena stranka zato ne more uspeti oziroma doseči spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa.

10. V pritožbi pa tožena stranka nadalje navaja še, da ima trenutno blokiran/zaprt račun ter da na finančnem trgu posojil ne more pridobiti. A ker tega ni navedla že v predlogu za taksno oprostitev in v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče teh dejstev (ki so poleg vsega tudi brez ustrezne dokazne podpore) ne more upoštevati. Gre namreč za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje pravic po veljavnem ZPP toženi stranki torej ni kršilo - vse, kar je navedla, je upoštevalo. Je pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za obnovo postopka v znesku 81,00 EUR. Ker pritožbeno sodišče poleg tega ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US, 19/15 - odl. US in 30/16. Op. št. (3): Za kar bi sodišču prve stopnje morala posredovati vsaj opravilne številke zadev.