Jedro

Delavka sodišča prve stopnje je prejeti odgovor na tožbo, ki je bil poslan s priporočeno pošto, napačno označila kot navadno poštno pošiljko, jo opremila z napačnim datumom prejema ter v smeti odvrgla poštno dokazilo o prejemu in vrsti pošiljke. Gre za napako, za katero tožena stranka ne more nositi odgovornosti. Ta je svojo obveznost izpolnila s tem, da je odgovor na tožbo pravočasno priporočeno poslala po pošti. Pošta Slovenije je s prejemom priporočene pošiljke potrdila, da je bila ta v resnici naslovljena na sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje ni vedelo, da je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo, saj je za to izvedelo šele potem, ko je tožena stranka po izdaji zamudne sodbe o tem obvestila sodišče. Vendar je kljub temu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 1. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki in da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 14. 1. 2015, temveč še traja. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in jo za čas od 14. 1. 2015 do vrnitve na delo prijaviti v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in za ves čas od nezakonitega prenehanja do vrnitve na delo obračunati nadomestilo plače v višini 892,32 EUR mesečno ter tožeči stranki po obračunu in odvodu davkov in prispevkov izplačati pripadajoči neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 8 dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 171,35 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter odločilo o utemeljenosti tožbe na podlagi navedb tožeče stranke v tožbi ter ob nepravilni ugotovitvi, da je tožena stranka podala odgovor na tožbo prepozno, to je po izteku zakonsko predpisanega 15-dnevnega roka. Sodišče prve stopnje je v zvezi z razlogi za izdajo zamudne sodbe obrazložilo, da naj bi tožena stranka tožbo tožnika prejela dne 6. 2. 2015, posledično pa naj bi se 15-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel v soboto 21. 2. 2015, medtem ko naj bi bilo iz dohodne štampiljke sodišča razvidno, da naj bi tožena stranka odgovor na tožbo vložila na sodišče neposredno, šele v torek 24. 2. 2015, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je ob izdaji zamudne sodbe napačno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo, posledično pa nepravilno odločilo, da naj bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi 318. člena ZPP. V konkretnem primeru je bistveno, da je tožena stranka odgovor na tožbo kot priporočeno poštno pošiljko (poštni paket) oddala na Pošto Slovenije d.d. že v ponedeljek 23. 2. 2015, zaradi česar bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava šteti, da je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno. Tožena stranka odgovor na tožbo s pripadajočim gradivom (pisni dokazi, na katere se sklicuje v odgovoru na tožbo) na sodišče prve stopnje poslala s priporočeno pošto in sicer je paket z odgovorom na tožbo in dokazi, na katere se sklicuje v odgovoru na tožbo v obliki priporočene poštne pošiljke oddala v centrali Pošte Slovenije d.d., ki se nahaja na naslovu A., v ponedeljek 23. 2. 2015 ob 23.19 uri. Iz priložene fotokopije oddajne knjige tožene stranke z dne 23. 2. 2015 je razvidno, da je pod zaporedno št. ... zavedena oddana poštna pošiljka, ki je bila poslana naslovniku DSS Ljubljana, torej Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Kot dokaz navedenemu tožena stranka sodišču dostavlja potrdilo Pošte Slovenije d.d. o oddani poštni pošiljki z dne 23. 2. 2015 in opravljeni storitvi ter potrdilo Pošte Slovenije d.d. o sledenju poštne pošiljke, iz katerega je razvidno, da je tožena stranka odgovor na tožbo v obliki priporočenega paketa teže 2,088 kg, s poštno oznako „...“, dne 23. 2. 2015 ob 23.19 uri oddala na zgoraj navedeni pošti. Tožena stranka je pritožbenemu sodišču dostavila tudi dokazilo, da je uslužbenka Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani dne 24. 2. 2015 z lastnoročnim podpisom potrdila prevzem poštne pošiljke - vloženega odgovora na tožbo tožene stranke, zato je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da naj bi tožena stranka zamudila zakonsko predpisani rok za vložitev odgovora na tožbo in da naj bi bili posledično izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z izdajo zamudne sodbe je sodišče prve stopnje storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo, čeprav za njeno izdajo ni bilo pogojev. Kot je razvidno iz prejetega dopisa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 4. 2015 je sodišče po natančnem pregledu pisne dokumentacije in preverbi pri Pošti Slovenije d.d. ugotovilo, da je tožena stranka odgovor na tožbo podala pravočasno, to je v 15-dnevnem roku, ter da je bila izdana zamudna sodba posledica dejstva, da je delavka sodišča prve stopnje prejeti odgovor na tožbo, ki je bil poslan s priporočeno pošto, napačno označila kot navadno poštno pošiljko, jo opremila z napačnim datumom prejema ter v smeti odvrgla poštno dokazilo o prejemu in vrsti pošiljke, poslane s strani tožene stranke kot odgovor na tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe na podlagi prvega odstavka 318. člena ZPP je, da tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo. Pravočasnost odgovora na tožbo je potrebno presojati tudi glede na določbe prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP. Tako prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem pa drugi odstavek 112. člena ZPP določa, da se šteje dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno. Tožena stranka je tožbo v odgovor prejela 6. 2. 2015, odgovor na tožbo pa je bil s priporočeno pošiljko oddan v centralni Pošti Slovenije d.d., na naslovu A., v ponedeljek 23. 2. 2015 ob 23.19 uri, kakor je to razvidno iz potrdila pošte Slovenije o oddani poštni pošiljki (B26), potrdila Pošte Slovenije o opravljeni storitvi z dne 23. 2. 2015 (B27), potrdila Pošte Slovenije o sledenju poštne pošiljke (B28) in izpiska iz poštne knjige oddanih pošiljk naslovnikom Pošte Slovenije z dne 24. 2. 2015 (B29). Navedeno pomeni, da je bil odgovor na tožbo priporočeno oddan na pošto ravno 15 dan od vročitve tožbe toženi stranki, kar pomeni, da je bil odgovor na tožbo pravočasen.

Res je očitno, da je v konkretnem primeru delavka sodišča prve stopnje prejeti odgovor na tožbo, ki je bil poslan s priporočeno pošto, napačno označila kot navadno poštno pošiljko, jo opremila z napačnim datumom prejema ter v smeti odvrgla poštno dokazilo o prejemu in vrsti pošiljke (kot izhaja iz pojasnila predsednica sodišča prve stopnje - B30), torej gre za napako, za katero tožena stranka ne more nositi odgovornosti. Tožena stranka je svojo obveznost izpolnila s tem, da je odgovor na tožbo pravočasno priporočeno poslala po pošti. Pošta Slovenije je s prejemom priporočene pošiljke potrdila, da je bila ta v resnici naslovljena na sodišče prve stopnje, zato tožene stranke ne morejo zadeti neugodne posledice dejstva, da je bil odgovor na tožbo s strani delavke sodišča prve stopnje napačno označen kot navadna poštna pošiljka in opremljen z napačnim datumom prejema.

Sodišče prve stopnje ni vedelo, da je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo, saj je zato izvedelo šele potem, ko je tožena stranka po izdaji zamudne sodbe o tem obvestila sodišče. Vendar pa je kljub temu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Izpodbijana zamudna sodba je bila izdana v nasprotju z določbo prvega odstavka 318. člena ZPP, saj je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem postopku bo sodišče prve stopnje, glede na to, da je tožena stranka na tožbo pravočasno odgovorila, zadevo moralo obravnavati po vsebini.

O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožena stranka ni priglasila.