Jedro

Sodišče lahko izda začasno odredbo, če upnik izkaže pogoj iz 1. odst. 272. čl. ZIZ ter eno od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu upnika za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se dolžnikoma prepovedalo, da ne smeta storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, zlasti ne priključiti, t.j. montirati optičnega sprejemnika na enoten kabelski sistem v sprejemni postaji KTV Center, v zgradbi 16, na terasi, v primeru kršitve prepovedi pa naj bi bila dolžnika dolžna plačati vsak po 50.000.000,00 SIT denarne kazni, upnik pa naj bi bil dolžan opravičiti izdajo začasne odredbe z vložitvijo tožbe zaradi motenja posesti in soposesti v roku 15 dni. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo povrnitev stroškov postopka, in sicer prvemu dolžniku 14.840,00 SIT in drugemu dolžniku 53.940,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Zoper sklep se pritožuje upnik in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni odločalo o ugovorih upnika glede zastopanja drugega dolžnika. V imenu KS Center so namreč na obravnavo prihajali deklarirani člani upravnega odbora KRS Center, ki nesporno niso imeli ne mandata ne pooblastila izvoljenih organov krajevne skupnosti. Druga dolžnica nastopa kot pooblaščenka več kot 900 naročnikov in s tem solastnikov kabelskega TV sistema Center Trbovlje. Bistveno je določbe ZPP sodišče kršilo tudi s tem, ker je upnikom, ki so na zadnjem naroku pokazali svoj pravni interes za izdajo začasne odredbe, zavrnilo pravno varstvo, v izpodbijanem sklepu pa je ta del odločitve vključen le v obrazložitvi ne pa tudi v izreku. Na podlagi izpovedbe strokovne priče A.K. je sodišče nepravilno ocenilo, da upnik ni solastnik in ne soposestnik Kabelsko razdelilnega sistema KS Center. Vendar tudi če bi bil upnik res le lastnik MMDS linkovskega sistema, ima terjatev do celotnega sistema KS Center, ker je prvi dolžnik še istega dne, ko je prejel napadeni sklep storil napovedano protipravno dejanje in v sprejemni postaji izklopil naprave, ki so last upnika. Če pa bi sodišče zahtevalo od upnika izvedeniško mnenje o okoliščinah primera, bi ga upnik priskrbel. Sodišče je nepravilno odločilo, da je prvi dolžnik na podlagi koncesijske pogodbe od KS Center - Uprava odbora KRS prevzel kabelsko razdelilni sistem na način, da je izločil upnika. Proti odloku o prometu in pogojih za izvajanje koncesionarne gospodarske javne službe, ki ga je sprejela Občina Trbovlje, pa pred Ustavnim sodiščem teče postopek o ustavnosti. Podan pa je tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je upniku onemogočena načrtovana poslovna dejavnost in je izključen celo kot vzdrževalec sistema. V premoženjskih pravicah pa je prizadetih tudi več kot 900 naročnikov kabelskega sistema TV Center Trbovlje. Za izdajo začasne odredbe pa višine škode ni potrebno natančno ugotoviti, ker je to predmet odškodninske pravde. V odgovoru na pritožbo prvi dolžnik pojasnjuje, da je koncesijo za izgradnjo in vzdrževanje kabelskega sistema pridobil na javnem razpisu, ki bi se ga lahko udeležil tudi upnik. Čeprav upnik razglaša tržno naravnanost telekomunikacijskih storitev in prvemu dolžniku očita monopolni položaj, pa istočasno zahteva monopol zase. Z dejavnostjo prvega dolžnika pa naročniki kabelskega sistema v Trbovljah le pridobivajo. V odgovoru na pritožbo drugi dolžnik pojasnjuje, da ob dejstvu, da statut Občine Trbovlje daje krajevnim skupnostim status pravne osebe, je pravilno in zakonito, da krajevno skupnost zastopa predsednik sveta KS oziroma oseba, ki jo on pooblasti. V tem primeru je bil na seji sveta KS Center izvoljen za predsednika sveta G.B., ki je tako v tem postopku zakonito zastopal interese drugega dolžnika in v ta namen pooblaščal druge osebe. Glede nastanka škode upnik ni natančneje opredelil, kakšna naj bi bila ta škoda, položaj 900 naročnikov pa se je v tem času celo izboljšal, saj sedaj spremljajo več TV programov in s kvalitetnejšim signalom. Pritožba ni utemeljena. V skladu z določilom 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pogoja pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer, nevarnost, da bo drugače uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile oziroma nastanek težko nadomestljive škode ali, da dolžnik z izdajo odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da upnik v dokaznem postopku ni dokazal obstoja svoje terjatve do obeh dolžnikov. Njegova nedenarna terjatev naj bi izvirala iz solastništva na kabelsko razdelilnem sistemu v KS Center, ki se nahaja v zgradbi 16. Tekom postopka je upnik ves čas zatrjeval, da je v obdobju, ko je bil vzdrževalec in izvajalec del za KTV Center, tudi investiral v izgradnjo spornega kabelsko razdelilnega sistema, pri čemer ni za to trditev ponudil nobenega dokaza. Predložil je sicer račune št. 609/96, 2102/96 in predračun 5/95, za katere pa je bilo ugotovljeno, da se nanašajo na upnikovo investicijo v linkovski sistem, ki ima oddajnik na Mrzlici, sprejemnik pa je skupaj z napravami kabelsko razdelilnega sistema v zgradbi 16. Vendar pa med strankami dejstvo, da je upnik lastnik linkovskega sistema, ni sporno. Tako upnik ni izkazal, da ima do obeh dolžnikov nedenarno terjatev bodisi iz naslova solastništva na kabelsko razdelilnem sistemu bodisi zaradi dejstva, da je prvi dolžnik kot koncesionar za upravljanje s sistemom, na naprave kabelsko razdelilnega sistema montiral optični sprejemnik s pripadajočo opremo. Ker morata biti pogoja za izdajo začasne odredbe kumulativno izpolnjena, presoja obstoja drugega ob ugotovitvi, da že prvi ni izpolnjen, sicer ni potrebna, vendar pa se pritožbeno sodišče strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da upnik težko nadomestljive škode, ki bi mu nastala brez odredbe, ni izkazal. Njegove navedbe o obstoju in višini škode so zgolj pavšalne, ostale so nedokazane, nanašale pa so se na škodo, ki bi mu nastala v primeru, ko bi njegovi naročniki prešli na uporabo njemu konkurenčnega sistema. Popolnoma neutemeljene pa so navedbe v pritožbi, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi škode, ki naj bi jo imelo več kot 900 naročnikov kabelskega sistema TV Center Trbovlje, ker te osebe niso stranke postopka in morebitna njihova škoda, ni tista škoda, katere obstoj je pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z zastopanjem drugega dolžnika. Iz dokumetnacije v spisu na list. št. BC1 in BC7 izhaja, da so bile osebe, ki so drugega dolžnika zastopale na opravljenih narokih, za to pooblaščene s strani predsednika sveta Krajevne skupnosti Trbovlje G.B., na zadnjem naroku pa je drugega dolžnika zastopal odvetnik S. O., za katerega pooblastilo se nahaja v spisu na list. št. BC9. Sodišče prve stopnje pa je kršilo določbe ZPP, ki se po 15. členu ZIZ smiselno uporablja v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali v kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, s tem ko na zadnjem naroku ni dovolilo J. V., A.T., M.P., R.P. in M.V., da se kot sosporniki pridružijo upniku. Po drugem odstavku 191. člena ZPP se do konca glavne obravnave prvotnemu tožniku lahko pridruži nov tožnik, če so izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 191. člena ZPP in če novi tožnik v to privoli. Sodišče prve stopnje bi tako moralo presojati, ali so podani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP, ne pa, ali bi razširitev predloga na strani upnika povzročila zavlačevanje postopka. Vendar pa ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, saj na pravilnost in zakonitost sklepa, s katerim je sodišče odločalo o predlogu upnika za izdajo začasne odredbe, ni vplivala. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so pritožbene navedbe upnika neutemeljene, hkrati pa tudi niso podane kršitve, na katere sodišče po 2. osdtavku 365. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 368. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Drugi dolžnik mora sam trpeti stroške odgovora na pritožbo, ker se po določbi 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo.