Jedro

Ob ugotovljeni omejeni delovni sposobnosti ni mogoče priznati odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka oškodovancu - kemijskemu tehniku, ki pa uveljavlja le izgubo zaslužka pri 'kakršnemkoli' delu.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženima strankama naložilo, da morata tožniku plačati odškodnino v znesku 3,223.793,00 SIT. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na plačilo zneska 215.000,00 SIT iz naslova izgubljenega osebnega dohodka, zahtevek na plačevanje rente v znesku 5.000,00 SIT od 1.4.1992 dalje ter plačilo zneska 476.207,00 SIT, ker je s strani tožeče stranke plačano akontacijo v znesku 200.000,00 SIT valoriziralo na znesek 676.207,00 SIT z odbitkom navedenega zneska od celotne dosojene odškodnine. Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje le delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu glede zneska 476.207,00 SIT razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in torej sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o izgubi na dohodku in plačevanju rente potrdilo.

Proti pravnomočnemu delu izpodbijane sodbe tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj revizijsko sodišče tudi glede preostalega dela zavrnitve tožbenega zahtevka razveljavi sodbi nižjih sodišč ter zadevo tudi v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnikova izjava, da ne bi mogel dobiti zaposlitve, čeprav bi bil zdrav, je zmedena in jo je treba upoštevati v okviru izkazanih posledic možganskih poškodb. Sicer pa tožnik ne živi na Kosovu, temveč začasno biva v Sloveniji, kjer bi gotovo dobil zaposlitev, ali pa bi se zaposlil v Nemčiji. Gre za presojo minimalnega osebnega dohodka, ki bi ga dosegel s kakršnimkoli, tudi drugim delom in ne samo delom kemijskega tehnika. Takšno drugo delo bi lahko gotovo opravljal, če ne bi bil poškodovan tako, da za delo ni sposoben.

Toženec Z.K. je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih v sodbi sodišča prve stopnje, ki jih izpodbijana sodba povzema kot prepričljive, je razvidno, da tožnik zaradi posledic poškodb ni sposoben opravljati dela kemijskega tehnika, da pa bi lahko opravljal lažja in enostavnejša dela. Navedena okoliščina je bila sicer posebej upoštevana pri ugotovitvi obsega škode, ki mu nastaja zaradi duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti in pri odmeri odškodnine za to škodo, vendar pa je del dejanskih ugotovitev, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih odškodninskih postavk. Kot pomembno dejstvo dejanskega stanja je zato upoštevno tudi pri pravni presoji o utemeljenosti zahtevka za plačilo premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka v skladu z določbo 195. †lena ZOR in zaradi plačevanja rente. V tem okviru sta sodišči nižje stopnje upoštevali tudi dejstvo, da se je tožnik, ki ni državljan Republike Slovenije, poškodoval med služenjem vojaškega roka in da je po končanem zdravljenju odpotoval domov na Kosovo, od koder je po daljšem času spet prišel v Slovenijo. Ocenili sta tudi tožnikovo izpoved, da na Kosovu ni mogoče dobiti dela.

Navedena dejstva so utemeljena narekovala pravno presojo, po kateri tožbeni zahtevek na plačilo izgubljenega zaslužka in na plačevanje rente kljub zmanjšani možnosti tožnikove zaposlitve nima utemeljitve. V okviru revizijske trditvene podlage, ki v obseg te škode ne uvršča izgubljene možnosti fakultetnega študija in jo enači le z izgubo zaposlitve na kakršnemkoli drugem delu, je odločitvi v izpodbijani sodbi mogoče pritrditi. Ocena lastne tožnikove izpovedi, da na Kosovem tudi sicer ne dobi dela, torej celo "kakršnegakoli drugega dela", je stvar dokazne ocene, ki je na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP). Možnosti zaposlitve v Republiki Sloveniji, kjer se tožnik kot tujec začasno nahaja, pa so ob ugotovljeni njegovi sposobnosti za lažja dela stvar njegove lastne izbire in odločitve ter razmer na trgu delovne sile v Sloveniji. S stališča pravno upoštevne škode, ki naj bi mu nastajala zaradi omejene delovne sposobnosti, pa tožnik glede na obseg revizijskega izpodbijanja ni navedel ustrezne dejanske podlage. Revizijska trditev, da za delo ni sposoben, nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju. "Kakršnokoli drugo delo", s katerim se zadovolji in na tej podlagi uveljavlja rento, pa je tisto delo, ki ga je sposoben opravljati in zanj konkurirati glede na razmere in ob upoštevanju dejstva, da mora kot tujec zanj dobiti dovoljenje. Vendar pa v tej smeri tožnik v dosedanjem postopku ni ponudil v presojo konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da tudi takšnega dela, ki ga je sicer sposoben opravljati, ne dobi zaradi razlogov, ki leže v posledicah škodnega dogodka. Razlogom sodbe sodišča druge stopnje je torej (le) v tem obsegu mogoče pritrditi. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati napak in nepravilnosti, na katere se sklicuje revizija. Podani pa tudi niso razlogi, na katere mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti (ev. bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP). Le v tem okviru je bilo namreč mogoče odločiti o tistem delu revizije, ki se sklicuje na revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki pa jih z ničemer ne obrazloži. Revizijo je bilo torej treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih v odgovoru na revizijo toženec Z.K. ni zaznamoval. Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, 1/91-I).