Jedro

Tožnik je upravičen do povračila stroškov, ki so bili potrebni, glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je zavezal opraviti toženec, ne pa do stroškov, ki so v domeni drugih tožnikovih izvajalcev, na katerih je glavni razlog, zaradi katerih je prišlo do zamakanja in dvigovanja ploščic, ali pa do stroškov, s katerimi bi tožnik izboljšal lastnosti posla ali celo kvaliteto hiše.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v I. izreka glede zneska 36.820,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe 12. 7. 2016 dalje do plačila in v celoti v II. tč. izreka razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu (glede zneska 1.064,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe 12. 7. 2016 dalje do plačila) se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Tožnikove navedbe_

1. Tožnik je 12. 7. 2016 vložil tožbo, v kateri je navedel, da je toženec konec leta 2007 oz. v začetku leta 2008 položil keramične ploščice na balkonih in terasi tožnikove hiše. Leta 2015 je tožnik ugotovil, da prihaja do zamakanja s terase v notranjost objekta, kar je posledica neprimerne izvedbe izolacijskega premaza in polaganja keramičnih ploščic, s tem, da so položene keramike tudi odstopale od podlage. Tožnik je takoj pozval toženca, da napake odpravi. Toženec je tožniku odgovoril, da napak ne bo odpravil, ker je potekel reklamacijski in garancijski rok. Iz tega razloga je tožnik izvedel celotno sanacijo s svojimi sredstvi.

2. Družba A. d. o. o. je izdala račun v višini 24.898,20 EUR z dne 19. 5. 2016 in račun z dne 22. 6. 2016 v višini 1.782,00 EUR, za keramičarska in hidroizolacijska dela. Zaradi odstranitve in uničenja lepila - premazov na betonskih estrihih - je bila potrebna zamenjava in sanacija grelnih instalacij, terase in stopnišča, kar je izvedel B. s. p. Tožnik je njegov račun z dne 3. 6. 2016 plačal v višini 3.150,00 EUR. Na podlagi računa družbe C. d. o. o. z dne 6. 6. 2016 je tožnik plačal storitev za odstranitev in postavitev ograje, odstranitev kamnitega podstavka in postavitev novega, odstranitev razpokanih in postavitev novih zunanjih stopnic, kar predstavlja znesek 6.989,90 EUR. Tožnik je pridobil tudi mnenje za izdelavo tehnične rešitve izolacijskih sistemov D. d. o. o., za kar je plačal 164,25 EUR, za nadzor pri izvajanju del in koordinacijo pri sanaciji terase pa je E. E. plačal 900,00 EUR.

3. Tožnik s tožbenim zahtevkom zahteva, da mu toženec plača stroške povezane s sanacijo v višini 37.884,45 EUR in zakonske zamudne obrestmi od tega zneska od vložitve tožbe dalje.

_**Dosedanji potek postopka**_

4. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi vmesne sodbe pojasnilo, da razlogi za zamakanje niso v sferi opravil, ki jih je izvedel toženec, marveč so posledica nepravilne izvedbe hidroizolacije, ki jo je opravil tožnik s svojimi izvajalci, da je toženec položil keramiko po pravilih stroke, da je vzrok za zamakanja v objekt in s tem posledično odstop keramičnih ploščic v nepravilno narejeni hidroizolaciji, kar pa ni bilo predmet storitve toženca, da napaka ni nastala pri polaganju keramičnih ploščic ali podlage, na katero so bile keramične ploščice položene, pač pa sega globje v samo napačno izvedeno oziroma zaključeno hidroizolacijo in s tem povezanim zaključnim „coklom“, ki je bil ob prihodu keramičarja na delovišče že izveden s strani tožnika, da je bilo polagalcu keramičnih ploščic – toženčevemu podizvajalcu od samega začetka znano, da hidroizolacija ni primerna, da toženec in njegov podizvajalec o tem nista obvestila tožnika, in da je keramičar kljub neprimerni hidroizolacije izvedel polaganje ploščic.

5. Sodišče prve stopnje se je v vmesni sodbi opredelilo glede aktivne legitimacije.1

6. Sodišče prve stopnje je v vmesni sodbi še navedlo, da „je toženka prerekala zahtevek tudi po višini in v zvezi s tem navedla, da vsa dela oziroma vsi računi, na katere se sklicuje tožnik, niso bila nujno potrebna za odpravo napake, zato bo potrebno izvedensko mnenje v navedenem smislu še dopolniti. Potrebno bo namreč glede na ugovor toženke ugotoviti, katere poškodbe so posledica nepravilne izvedbe toženke in katere nepravilnega ravnanja tožnika samega oziroma v konkretnem primeru izvajalca hidroizolacije. Če vsa dela, za katera račune prilaga tožnik, niso bila potrebna samo zaradi sanacije vrhnjega keramičnega sloja, se bo moral izvedenec do tega opredeliti in natančno navesti, katera dela so tista, ki sodijo v sfero toženke in katera tista, ki so ob sanaciji sodila v sfero tožnika kot investitorja oziroma izvajalca bitumenske hidroizolacije. Iz tega razloga je sodišče v tem primeru izdalo vmesno sodbo.“2

7. Pritožbeno sodišče je s sodbo II Cp 1097/2020 z dne 30. 9. 2020 pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_ Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 37.884,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, toženca je tudi obsodilo na plačilo pravdnih stroškov.

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

8. Toženec vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

9. Sodišče je tožbenemu zahtevku po višini v celoti ugodilo, kljub temu, da izvedensko mnenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

10. Izvedenec se ni opredelil do vprašanja višine posameznih stroškov sanacije. Izvedenec ne pisno, ne ustno ni podal mnenja o višini in potrebnosti stroškov za izvedena dela. Toženec je podal ugovore in v ta namen predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke. Sodišče dokaznega postopka sploh ni izvajalo v smeri ugotovitve, katera sanacijska dela so posledica nepravilnega ravnanja izvajalca hidroizolacije, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je toženec predlagal, mu je bila kršena pravica do kontradiktornosti postopka. Sodišče se v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do konkretnih ugovorov toženca, ki se nanašajo na višino stroškov, ki so povezani s sanacijo, zaradi česar ostaja sodba glede nosilnih razlogov neobrazložena.

11. Sodišče računa družbe A. d. o. o. z dne 19. 5. 2016 v višini 24.828,20 EUR ni preverilo s pomočjo izvedenca gradbene stroke. Izvedenec se ni opredelil glede konkretnih ugovorov toženca glede višine stroškov sanacije. Izvedenec je pojasnil,3 da je bila potrebna kompletna odstranitev keramike in zamenjava vodotesne mase, da je bilo treba odstraniti keramiko in jo namestiti z novo, istega ali podobnega tipa, te ugotovitve pa še ne dopuščajo zaključka, da so vtoževani računi po višini utemeljeni. Sodišče bi se moralo opredeliti do konkretnih storitev in del, ki so specificirana na posameznih računih, zlasti glede količine in višine obračunanih storitev, katerim je toženka opredeljeno nasprotovala in predlagala izvedbo dokazov. Na konkretno vprašanje pooblaščenke toženca o tem, kolikšen je strošek potreben za zamenjavo keramike zaradi napak, je izvedenec pojasnil, da na to vprašanje „ni smel odgovoriti in da površin teras in balkonov nima in da je lahko odgovoril le na vprašanja, ali je bila potrebna zamenjava ploščic na terasi.“

12. Utemeljenosti računa družbe A. d. o. o. z dne 12. 6. 2016 v višini 1.782,00 EUR ni potrdil niti izvedenec gradbene stroke, ki je bil postavljen v tem postopku, kakor tudi ne izvedenec F. F., ki je bil postavljen v postopku zavarovanja dokazov. Iz računa izhaja, da gre za sanacijo balkona, zato ta strošek ni utemeljen. Tudi izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da ne more pojasniti, zakaj sta bila izstavljena dva ločena računa in da je na računu naveden balkon in ne terasa ter da mu ni čisto jasno, zakaj je bilo tako narejeno.

13. Tudi potrebnosti storitve, ki izhaja iz računa družbe B. s. p. z dne 3. 6. 2016 v višini 3.150,00 EUR, izvedenca nista potrdila. Tožnik tudi ni pojasnil, zakaj bi bilo treba menjati grelna telesa. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi bilo treba v sklopu menjave keramike zamenjati grelna telesa. Ta dela nimajo nič skupnega s kvaliteto vgrajene keramike. Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da grelnih kablov ni videl in da se čudi, da bi bili grelni kabli „notri“ in če so bili grelni kabli tik pod keramiko, potem so pripomogli k poškodbam, če pa so bili vgrajeni pravilno, potem ni bilo potrebe, da bi se jih menjalo.

14. Izvedenec se ni izrekel o potrebnosti storitev po računu družbe C. d. o. o. z dne 6. 6. 2016 v višini 6.989,90 EUR. Pojasnil je, da je upravičena le postavka 4. v računu, sodišče pa se glede utemeljenosti višine celotnega računa sploh ni opredelilo. Izvedenec je pojasnil, da bi kamnito stopnišče propadlo ne glede na to, kakšna je keramika, in da popravilo stopnišča nima zveze z izvedbo keramike. Enako velja za ograjo. Sodba pa o tem nima razlogov.

15. Sodni izvedenec se v pisnem mnenju ni opredelil glede potrebnosti stroškov sodnega izvedenca E. E., je pa med ustnim zaslišanjem pojasnil, da zagovarja prisotnost nadzora med izvedbo teh del. Sodišče dokaznega postopka v smeri ugotovitve utemeljenosti računa v višini 900,00 EUR ni izvajalo. Izvedenec se glede višine tega stroška ni opredelil, opredelil se je le glede potrebnosti nadzora. Ugotovitev potrebnosti nadzora pa še ne omogoča sklepanja, da je račun po višini utemeljen.

16. Tožnik lahko z jamčevalnim zahtevkom uveljavlja zahtevek za plačilo stroškov o višini ocenjenih stroškov, potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave teh napak še ni zagotovil. Vendar tožnik v tem postopku ni uveljavljal stroškov, ki mu bodo nastali s sanacijo, pač pa stroške, ki so mu nastali s sanacijo. Računi so bili izstavljeni na družbo G. d. o. o. in ne na tožnika. V spisu ni dokazov, da bi tožnik te stroške poravnal. Tožnik ni izkazal, da bi plačal račune za stroške sanacije. Račune je plačala družba G. d. o. o. in ne tožnik. Tožnik je kril zgolj stroške nadzora E. E. v višini 900,00 EUR in račun družbe D. d. o. o. v višini 164,25 EUR, kar je skupaj 1.064,25 EUR. Sodba je v delu, ki presega stroške v skupni višini 1.064,25 EUR, glede na podlago nepravilna in nezakonita.

17. Sodišče ni obrazložilo razlogov, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, da izvedenec mnenje dopolni tako, da na podlagi dejanske izmere terase, ugotovi strošek izvedbe sanacije in se izjasni glede cene opravljenih storitev, skladno s konkretnimi ugovori, ki jih je pravočasno dal toženec v pisnih vlogah.

_**Odgovor na pritožbo**_

18. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

_**Odločitev o utemeljenosti pritožbe**_

19. Pritožba je delno utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev.**_

20. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje zelo opredeljeno in pravočasno navajal, da vsa dela, ki jih navaja tožnik, in jih dokazuje z računi, niso bila potrebna za odpravo napak in so pretirana po višini. Opredeljeno je tudi izpodbijal posamezne račune,4 kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi vmesne sodbe. Sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko ni sledilo pozivu toženca,5 da se dopolni izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje v sodbi tudi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih temu dokaznemu predlogu toženca ni sledilo. Pritožba zato utemeljeno navaja, da je bila iz teh razlogov tožencu kršena pravica do izjave in s tem pravica do kontradiktornosti postopka, kar predstavlja kršitev 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

21. Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedbe izvedenca, v kateri je podvomil v potrebnost izdatkov po posameznih računih v zvezi s sanacijo, in da zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

_**Glede ostalih pritožbenih navedb**_

22. Številna dejstva v pritožbi potrjujejo pritožbene navedbe, da izvedenec ni razpolagal s podatki, s katerimi bi lahko ocenil potrebnost sanacijskih del oziroma s katerimi bi lahko ocenil višino teh stroškov. Izvedenec je v mnenju in dopolnitvi odgovarjal le na vprašanja povezana z odgovornostjo toženca. Izvedenec je na naroku 17. 5. 2021 utemeljeno izpostavil, da teh odgovorov ne more dati, ker nima relevantnih podatkov in da mu sodišče te naloge ni naložilo. Pritožba zato utemeljeno navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker bi glede teh spornih dejstev lahko dal odgovore le izvedenec, če bi razpolagal s potrebnimi podatki.

23. Čeprav izvedenec ni razpolagal z relevantnimi podatki, pa se je na podlagi njegovega zaslišanja vzpostavil dodaten močan dvom o potrebnosti vseh sanacijskih del, ki jih uveljavlja tožnik (npr. odstranitev grelnih kablov, glede računa družbe A. d. o. o. z dne 12. 6. 2016), s tem, da je toženec tekom postopka določno ugovarjal tudi potrebnosti ostalih sanacijskih del, oporekal pa je tudi višini teh stroškov po računih, ki jih je predložil tožnik.

24. Tožnik je upravičen do povračila stroškov, ki so bili potrebni, glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je zavezal opraviti toženec, ne pa do stroškov, ki so v domeni drugih tožnikovih izvajalcev, na katerih je glavni razlog, zaradi katerih je prišlo do zamakanja in dvigovanja ploščic, ali pa do stroškov, s katerimi bi tožnik izboljšal lastnosti posla ali celo kvaliteto hiše. 25. Izvedenec je pojasnil, da je bil potreben nadzor E. E., toženka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni opredeljeno izpodbijala tega izdatka, ki ga je izvedenec ocenil kot primernega in potrebnega. Pritožba ne izpodbija stroškov, ki so povezani z računom družbe D. d. o. o. z dne 15. 5. 2016 v višini 164,25 EUR, ki pa so bili tudi po mnenju izvedenca potrebni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu glede (skupnega) zneska 1.064,25 EUR pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

26. Pritožba zmotno meni, da je po izdaji vmesne sodbe, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, še dopustno ugovarjati aktivni legitimaciji. Z vmesno sodbo je bilo že odločeno o odgovornosti toženca kot tudi o upravičenosti terjatve tožnika zoper toženca. V pritožbi zoper vmesno sodbo toženec teh ugovorov tudi ni dal. 27. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene trditve v delu, da je treba zadevo dodeliti drugemu sodniku (356. člen ZPP). Potek in vodenje postopka ne pritrjuje takemu predlogu.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

28. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi delno ugodilo in sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

29. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

_**Napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje**_

30. Sodišče prve stopnje mora v novem sojenju naložiti izvedencu, da dopolni izvedenko mnenje, in da odgovori na vprašanja, katera posamezna sanacijska dela so bila potrebna zaradi nepravilnega postopanja toženca in kakšna je višina teh stroškov.

_**Glede razlogov zaradi katerih je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje**_

31. Odločanje o višini tožbenega zahtevka predstavlja samostojno pravno celoto, za ugotovitev katere, je potrebno strokovno znanje izvedenca. Sodišče prve stopnje tega dokaza dejansko ni izvedlo, ker izvedencu ni določilo naloge, da odgovori na ta vprašanja, zato ta dejstva dejansko niso bila predmet dokazne presoje pred sodiščem prve stopnje. S tako odločitvijo ne bo povzročena hujša kršitev pravice osebe do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravdnima strankama pa bo zagotovljena pravica do pritožbe tudi glede te samostojne pravne celote.

1 Str. 9 vmesne sodbe oz. l. št. 283. 2 Str. 15-16 vmesne sodbe oz. l. št. 289-290. 3 Pritožba pri vseh računih citira izpovedbe izvedenca, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju znova ne povzema. 4 Razen računa, ki ga je izstavil E. E., v višini 900,00 EUR. 5 Ki ga je dal na zadnjem naroku 17. 5. 2021 v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP – glej l. št. 324-325.