Jedro

Ukrep urbanističnega inšpektorja za odstranitev objekta po 73. členu ZUN je utemeljen, če investitor gradi objekt brez lokacijskega dovoljenja po 50. členu ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1868/96-10 z dne 3.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 21.11.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi proti odločbi Urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, Urbanistične inšpekcije L. z dne 16.6.1994, tako, da je odpravila 3. točko izreka in jo nadomestila z novo, ki se glasi: Če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to odločeno v 1. točki izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške; v preostalem delu, s katerim je bilo tožniku naloženo, da mora do 5.7.1994 odstraniti stanovanjski objekt tlorisa 12,26 m x 17,53 m na zemljišču s parc. št. 527/2 in 521/1 k.o. G. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka), da za objekt iz 1. točke izreka odločbe veljajo prepovedi 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 do 26/90 ter Uradni list RS, št. 26/90 do 47/93, dalje ZUN) in sicer: po 76.c členu ZUN so v zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. člena tega zakona, prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; dodelitev hišne številke; prijava stalnega ali začasnega prebivališča; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko-najemnih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi; odmera davčnih in drugih dajatev (2. točka); da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka), pa je pritožbo zavrnila.

Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da gre v obravnavani zadevi za gradnjo objekta, za katerega ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje, torej za nezakonit poseg v prostor. V določbi 73. člena ZUN ima urbanistični inšpektor pooblastilo za odreditev ukrepa, če ugotovi, da je bil poseg opravljen brez ustreznega dovoljenja. Zato je, po presoji sodišča prve stopnje, pravilna odločitev tožene stranke, inšpekcijski ukrep pa utemeljen.

Določbo 2. odstavka 73. člena ZUN, je po presoji sodišča prve stopnje razlagati v povezavi z določbo 1. odstavka in sicer, da v primeru urbanističnega ukrepa po 1. odstavku, odredi organ urbanistične inšpekcije pridobitev dovoljenja za sanacijo nedovoljenega posega v prostor, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna. Po navedeni določbi ZUN torej ne gre za samostojen ukrep. Zato je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni ugovor, po katerem odredi urbanistični inšpektor odstranitev objekta šele, če sanacije z naknadno pridobitvijo lokacijskega dovoljenja ni mogoče izvršiti. Takega dovoljenja tudi ni enačiti z dovoljenjem za legalizacijo stanovanjskega objekta. Zato v obravnavani zadevi naknadno pridobljeno lokacijsko dovoljenje na odločitev tožene stranke nima vpliva. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se namreč presoja na podlagi ugotovljenega pravnega in dejanskega stanja v času izdaje prvostopne odločbe. Je pa lahko to dejstvo razlog za ustavitev postopka po upravnem organu prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ponavlja tožbene navedbe, da je bila v obravnavani zadevi napačno uporabljena določba 2. odstavka 73. člena ZUN. ZUN sicer res določa, da lahko odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi objekt brez lokacijskega dovoljenja, njegovo odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Dopušča pa tudi, da se protipraven poseg v prostor sanira na drug način. Ravno iz tega razloga je v 2. odstavku 73. člena ZUN vsebovana možnost, da urbanistični inšpektor odredi za sanacijo nedovoljenega posega v prostor tudi naknadno pridobitev lokacijskega dovoljenja. V obravnavani zadevi naknadno pridobljeno lokacijsko dovoljenje tudi dokazuje, da je sanacija nedovoljenega posega po določbah ZUN možna tudi na drug način. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in navedlo pravilne razloge za njeno zavrnitev.

Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo vse tožbene ugovore, ki jih je tožnik uveljavljal, nanašali pa so se na pravilnost in utemeljenost izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Obrazložitev, v kateri zavrača tožbene ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so logični, prepričljivi in v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in v skladu z ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbah ZUN, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje.

Prav iz navedenih razlogov tožnik glede ugovora o zmotni uporabi materialnega prava, uveljavljenega že v upravnem sporu na prvi stopnji, ki ga v pritožbi zgolj ponavlja kot pritožbeni ugovor, s pritožbo ne more uspeti.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.