Jedro

Toženec zatrjuje le, da naj bi bil v kazenskem postopku utemeljeno spoznan za krivega, zaradi česar "utemeljeno meni", da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja", vse skupaj pa povezuje z dejstvom, da naj bi bil eden od tožnikov policist v kraju, ki ga zajema območje sodišča, pri katerem je bila tožba vložena. Te trditve pa ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila dne 31.7.2001 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah proti toženi stranki tožbo na plačilo odškodnine.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo in v njem predlagala, naj Vrhovno sodišče določi za obravnavanje zadeve drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navedla, da tožniki utemeljujejo svoj odškodninski zahtevek na kazenski sodbi, ki jo je izdalo sodišče, pri katerem je vložena tudi odškodninska tožba. Že v rednih in izrednih pravnih sredstvih, ki jih je toženec vložil proti kazenski sodbi, je bilo navedeno, da Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ni bilo nepristransko, saj je AA policist v kraju sodišča in zato sodeluje s sodiščem. Te navedbe v kazenskem postopku (tudi pri obravnavanju zahteve za varstvo zakonitosti) sicer niso bile upoštevane, vendar pa je toženec še vedno prepričan, da je bil po krivičnem obsojen. Ravno tako je prepričan, da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja. Za odločanje v zadevi naj se zato določi drugo sodišče, po možnosti sodišče izven območja Višjega sodišča v Celju.

Predlog ni utemeljen.

Po določilu 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil, ki določajo pristojnost sodišča za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge.

Razloga smotrnosti, ki je temeljni namen za to, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije uredi pristojnost sodišč drugače, kot je predvideno v zakonu, toženec ne zatrjuje. Zatrjuje le, da naj bi bil v kazenskem postopku neutemeljeno spoznan za krivega, zaradi česar "utemeljeno meni, da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja", vse skupaj pa povezuje z dejstvom, da naj bi bil eden od tožnikov policist v kraju, ki ga zajema območje sodišča, pri katerem je bila tožba vložena. Te trditve pa ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP. Zato predlogu ni bilo mogoče ugoditi.