Jedro

Vprašanje ali je tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede materialnopravnih predpostavk za vložitev predmetne tožbe je predmet vsebinskega odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa dopustnosti postopka. S tem vprašanjem se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo pri vsebinski presoji obravnavane zadeve. Tožeča stranka je kot družbenik družbe K-T d.o.o. vložila družbeniško tožbo, kar je na podlagi 503. člena ZGD-1 dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom družbi K-T d.o.o., naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sklepa za stroške predmetnega postopka založiti predujem v znesku 12.000,00 EUR na TRR Okrožnega sodišča v Mariboru s št. ..., sklicna številka ..., sicer ga bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti.

2. Zoper sklep sta pritožbo pravočasno vložili tožena stranka in družba K-T d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču sta predlagali, naj pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov z zakonskimi z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti po sklepu sodišča prve stopnje dalje do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 72/2011 -34 z dne 23. 03. 2011 prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

5. S predmetno tožbo tožeča stranka, ki je družbenik družbe K-T d.o.o., v svojem imenu in za račun navedene družbe od tožene stranke kot poslovodje in družbenice družbe zahteva plačilo v višini 390.612,60 EUR, zaradi kršitve dolžnosti v zvezi z vodenjem družbe, na podlagi 3. odst. 503. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 42/2006 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZGD -1). Tožeča stranka je na podlagi 4. odst. 503. čl. ZGD -1 predlagala, da sodišče navedeni družbi naloži založitev predujma za stroške postopka v višini 12.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke ugodilo.

6. 503. člen ZGD-1 določa, da družbenik lahko vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe oziroma proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe (1. in 3. odstavek citiranega člena). Družbenik pa lahko vloži navedeno tožbo le, če je prej brez uspeha zahteval od drugega družbenika oziroma poslovodje izpolnitev obveznosti ali če je opozoril družbo na neizpolnitev in če je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga skupščina ni sprejela (2. odstavek citiranega člena). Stroške postopka krije družba, ki ji sodišče s sklepom naloži, da založi predujem za te stroške (4. odstavek citiranega člena).

7. Pritožbene navedbe, da je tožba nedopustna, ker ne obstajajo predpostavke za vložitev tožbe, saj tožeča stranka ni podala navedb o tem, kdaj je poslovodjo in družbo opozorila na kršitev dolžnosti v zvezi z vodenjem družbe in posledično odškodninsko odgovornostjo, so neutemeljene. Vprašanje ali je tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede materialnopravnih predpostavk za vložitev predmetne tožbe je predmet vsebinskega odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa dopustnosti postopka. S tem vprašanjem se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo pri vsebinski presoji obravnavane zadeve. Tožeča stranka je kot družbenik družbe K-T d.o.o. vložila družbeniško tožbo, kar je na podlagi 503. člena ZGD-1 dopustno. Odločitev sodišča prve stopnje, da se družbi, v katere korist je tožba vložena, v tem primeru naloži, da založi plačilo predujma za stroške postopka je materialno pravno pravilna, saj je navedena obveznost družbe izrecno določena v 4. odstavku 503. člena ZGD-1. Šele v primeru, da se bo izkazalo, da je tožba neutemeljena, bo družba lahko zahtevala povrnitev stroškov od tožeče stranke (primerjaj 4. odstavek 503. člena ZGD-1).

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno obrazložilo višino naloženega predujma, katerega višino je po oceni pritožbenega sodišče primerno določilo. Pritožbene navedbe, da izračun stroškov plačila sodnih taks, izvedenca in odvetniških stroškov po tarifni št. 3100 in 3102 Zakona o odvetniški tarifi ne dosega višine predujma, ki ga je naložilo sodišče, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predujem namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je glede na stroške sodnih taks v višini 5.025,00 EUR, predvidene stroške zastopanja po tarifni številki 3100 in 3102 Odvetniške tarife (ki v obeh primerih presegajo znesek 2.000,00 EUR), morebitne stroške izvedencev in prič naloženi znesek predujma po višini primeren.

9. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).