Jedro

Vrednost izboljšave (zgradbe) je sodni cenilec izračunal po formuli, da je od tržne vrednosti zemljišča z zgradbo odštel vrednost stavbnega zemljišča.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, da znaša tržna vrednost stavbne pravice 130.520,00 EUR. V II. točki izreka je sklenilo: (-) da upnica In 159/2004, In 151/2015 (A. A.) sama nosi stroške vloge z dne 1. 6. 2023; (-) da morata upnici In 308/2004 B. B. v roku 8 dni dolžnica C. C. povrniti 632,07 EUR, dolžnik D. D. pa 233,79 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude pri plačilu z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (-) da morata dolžnici C. C. v roku 8 dni upnika In 308/2014 (B. B.) in In 151/2015 (A. A.) povrniti vsak po 408,70 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujejo upnici A. A. po pooblaščencu in B. B. po pooblaščencu ter dolžnica C. C. po pooblaščencu. Vsi uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

3. Upnica A. A. (In 159/2004, In 151/2015) sklep izpodbija v delu II. točke izreka, kjer ji je sodišče prve stopnje naložilo, da dolžnici C. C. v roku 8 dni povrne 408,70 EUR izvršilnih stroškov. Glede tega navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o vrednosti stavbne pravice, ne pa o katerem izmed pravnim sredstev strank. Izdelava cenitev je bila potrebna zaradi ugotovitve tržne vrednosti nepremičnin in stavbne pravice ter predstavlja eno izmed nujnih izvršilnih dejanj nepremičninske izvršbe. Poleg tega odločitev, da se tržna vrednost stavbne pravice poviša z zneska 38.480,00 EUR na znesek 130.520,00 EUR, ni zgolj v korist dolžnice, temveč je to korist vseh strank izvršilnega postopka, tudi upnikov, katerih terjatve se poplačujejo. Nadalje še opozarja, da okoliščina, da je sodni cenilec sprva prenizko ocenil tržno vrednost stavbne pravice, ki je bila nato na podlagi dolžničine pritožbe povišana, ne pomeni, da je dolžnici neutemeljeno povzročila kakršne koli stroške. Podredno uveljavlja, da je bila dolžnica s pritožbo delno uspešna, saj je sodišče druge stopnje s sklepom I Ip 170/2022 z dne 31. 8. 2022 pritožbi zgolj delno ugodilo, in sicer le v delu, ki se nanaša na tržno vrednost stavbne pravice, ne pa tudi glede tržne vrednosti nepremičnine. Zato po načelo uspeha ni mogoče trditi, da je uspela v celoti. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4. Upnica B. B. (In 308/2004 in In 401/2010) v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da ni upravičena do priznanja stroškov za svojo pripravljalno vlogo z dne 31. 5. 2023. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila ta vloga potrebna. In to ne samo zaradi dodatnega cenilnega poročila, temveč tudi, ker upnica uveljavlja plačilo po prioritetnem vrstnem redu skladno s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Prav tako ima pravico pojasniti, da nima pripomb na cenitveno poročilo. Glede v plačilo naloženih stroškov v znesku 408,70 EUR navaja, da so ti stroški nastali zaradi nedorečene pravne situacije, ki jo je imela dolžnica, vezano na predmet izvršbe. Ti stroški zato izhajajo iz njene sfere. Prav tako sodišče prve stopnje ne upošteva, da izvršilni postopek poteka že od leta 2004. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se stroškovna zahteva dolžnice zavrne in da se ji priznajo stroški vloge z dne 31. 5. 2023. Priglaša pritožbene stroške.

5. Dolžnica C. C. pa v pritožbi opozarja, da izvedenec ni pojasnil kako je razmejil del dobička, ki odpade na zemljišče in del, ki odpade na izboljšavo. Izvedenskega mnenja tako ni mogoče preizkusiti. Takšno mnenje neprepričljivo in je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Nadalje navaja, da je neustrezna primerjava treh prodaj stavbnih zemljišč s primerjano v tem postopku, saj so se primerjala stavbna zemljišča (gre za nepozidana stavbna zemljišča), ki so se prodala, s tu ocenjevanim stavbnim zemljiščem, ki se ga ločeno ne more prodati. Meni, da dokler obstoji stavbna pravica, to stavbno zemljišče nima tržne vrednosti samo po sebi. Da gre za povsem napačne predpostavke, pa izhaja iz dejstva, da se je kot osnova za vrednost vzelo znesek 370 EUR/m2, kar je lahko zgolj vrednost najbolj iskanega in zaželenega stavnega zemljišča. Vrednost 38.480,00 EUR bi tako lahko bila zgolj v primeru prodaje nepozidanega stavbnega zemljišča. Meni, da je neustrezno, da je izvedenec kot čas trajanje stavbne pravice opredelil trajni donos in stanovitni dobiček, ki bi ga izboljšava lahko ustvarila na prostem trgu. Vrednost izboljšave v znesku 130.520,00 EUR zato ni pravilna, kar izhaja tudi iz predhodnih cenitev, ko sta bili parceli 2292/2 in 2292/3 ocenjeni na znesek 6.670,00 EUR oziroma 2.794,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi njen predlog po postavitvi dodatnega izvedenca, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

6. Na pritožbo upnice A. A. in dolžnice C. C. je odgovorila upnica B. B. V njej pritrjuje razlagovanju upnice A. A., glede pritožbe dolžnice C. C. pa predlaga njeno zavrnitev. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

7. Preostali odgovor na pritožbo niso podali.

8. Pritožbe niso utemeljene.

**O pritožbah upnic A. A. in B. B.**

9. Sodišče druge stopnje uvodoma zgolj pojasnjuje, da je pritožbo upnice B. B. reševalo skladno z njeno vsebino. Tako ni štelo, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi v delu 1. alineje II. točke izreka, kjer je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo, da ji povrneta 233,79 EUR oziroma 632,07 EUR stroškov postopka, t. j. v delu, glede katerega ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja in po izpodbijanju katerega posledično nima pravnega interesa.

10. Obe pritožnici izpodbijata naložene stroške v znesku 408,70 EUR, ki jih morata vsaka posamezno povrniti dolžnici. Sodišče prve stopnje se je napačno sklicevalo na določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ,1 ki se za obravnavani primer ne uporablja. Vendar pa je sodišče sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterij uspeha iz 154. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku ter ga določba šestega odstavka 38. člena ZIZ ne izključuje. In kadar sodišče druge stopnje v skladu s četrtim v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, je zato odločilno načelo končnega uspeha v skladu z zgoraj navedenim določilom. Končni uspeh dolžnice v pritožbeno obravnavani zadevi pa je pozitiven, saj ni pritožbeno sporno, da se je tržna vrednost stavbne pravice povišala iz 38.480,00 EUR na 130.520,00 EUR. Skladno s pojasnjenim, tako ne vpliva, da je takšna odločitev v korist vsem strankam postopka oziroma da so ti stroški nastali zaradi nedorečene pravne situacije, ki je vezana na predmet izvršbe in da dejanje cenitve predstavlja eno izmed nujnih izvršilnih dejanj nepremičninske izvršbe. Prav tako ni mogoče slediti navajanju upnice A. A., da je bila dolžnica s pritožbo zgolj delno uspešna, saj je v zvezi z izpodbijano odločitvijo (t. j. ugotovljeno vrednostjo stavbne pravice) uspela v celoti, ne glede na to, da je sodišče druge stopnje v sklepu I Ip 170/2022 z dne 31. 8. 2022 odločitev sodišča prve stopnje glede vrednosti nepremičnin s parc. št. 2292/2 in 2292/3 potrdilo. Uspeha v konkretno obravnavani zadevi zato ni mogoče vrednotiti na način, za katerega se zavzema upnica. Bistveno je tako zgolj, da je do povečanja vrednosti stavbne pravice prišlo zaradi in (zgolj) po uspešni pritožbi dolžnice.

11. Nadalje pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroške vloge B. B. z dne 31. 5. 2023. Kot je pravilno pojasnilo, stroški za vlogo, s katero upnik le sporoči, da na dopolnitev cenitve nima pripomb, niso potrebni za izvršbo, saj niso koristni za postopek in v ničemer objektivno ne prispevajo k uspešnosti izvršbe. Zato jih ni mogoče kot potrebnih naložiti v breme dolžniku. Pritožbene navedbe, da je ta vloga potrebna, ker upnica uveljavlja plačilo po prioritetnem vrstnem in da se ima o cenitvi pravico izjasniti, odločitve sodišča prve stopnje glede potrebnosti teh stroškov ne morejo omajati in niso utemljene.

12. Upnici višine odmerjenih stroškov vsebinsko ne izpodbijata. Sodišče druge stopnje je v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pri čemer je odmerjena višina stroškov skladna s takrat veljavno Odvetniško tarifo.

**O pritožbi dolžnice C. C.**

13. Tudi glede pritožbe C. C. je sodišče druge stopnje štelo, da je ne izpodbija v delu zadnje alineje II. točke izreka sklepa, kjer so ji bili v celoti priznani zahtevani stroški v znesku 817,40 EUR, ki sta jih vsak v znesku 408,70 EUR dolžni povrniti upnici. Dolžnica nima pravnega interesa po izpodbijanju te odločitve, saj svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati.

14. Pritožbene trditve, da sodni cenile ni pojasnil kako je razmejil del dobička, ki odpade na zemljišče in del, ki odpade na izboljšavo – predstavljajo neupoštevano pritožbeno novoto, saj tega v okviru pripomb na cenitveno poročilo pritožnica ni navajala, v pritožbi pa tudi ne izkaže upravičenih razlogov, čemur trditev ni podala pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, posledično ni podana. Glede očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke druga odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti, pa je pojasniti, da izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku samemu. Preizkus izpodbijane odločitve je zato v celoti mogoč.

15. Dolžnica je v svojih pripombah na dopolnitev cenitve med drugim navajala, da sodni cenilec ni pojasnil od kod in na kakšni osnovi je izračunal vrednost stavbne pravice v znesku 130.520,00 EUR. Glede slednjega pa je v izpodbijanemu sklepu pojasnjeno, da je izvedenec izvedel primerjavo treh prodaj stavbnih zemljišč (dveh iz iste k. o. in ene iz k. o. ...) od 3. 2. 2020 do 20. 1. 2021 s tu primerjano. Pri vseh treh primerjalnih poslih je v nadaljevanju upošteval prilagoditve (lokacija, dostopnost, velikost, oblika, nagib, namembnost, opremljenost in drugo), razen pri stavbnem zemljišču št. 1, ki nima prilagoditev. Nato je za vsako izmed stavbnih zemljišč izračunal indicirano vrednost, iz vseh indiciranih vrednosti stavbnih zemljišč pa izračunal povprečje za tu ocenjevano stavbno zemljišče na 370 EUR/m2, kar ob površini stavbnega zemljišča 104 m2 na parc. št. 2292/2, 2292/3 znaša skupaj 38.480,00 EUR. Vrednost izboljšave (zgradbe) je nato izračunal v znesku 130.520,00 EUR2 po formuli, da je od tržne vrednosti zemljišča z zgradbo 169.000,00 EUR odštel vrednost stavbnega zemljišča 38.480,00 EUR. Neutemeljene so posledično pritožbene navedbe, da gre za neustrezno primerjavo stavbnih zemljišč oziroma da bi lahko bila takšna vrednost zgolj v primeru prodaje nepozidanega stavbnega zemljišča, ne pa ko na zemljišču že obstoji zgradba. Sodni cenilec vrednost stavbnega zemljišče namreč odštel od tržne vrednosti zemljišča z zgradbo in tako v ugotovljeni vrednosti niti ni upoštevana. Dolžnik zgolj z lastnimi navedbami, podanega cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke, ki je strokovnjak s svojega področja in je strokovno usposobljen za izdelavo cenitvenega poročila, ne more izpodbiti. Neutemeljen je nadalje tudi pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog po postavitvi dodatnega izvedenca. Kot je (pravilno) pojasnjeno v izpodbijanemu sklepu, predlagani izvedenec ekonomske stroke za oceno tržne vrednosti zgradbe ni primeren oziroma so za slednje primerni cenilci gradbene stroke.

16. Tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je cenitev izdelana v skladu s strokovnimi standardi. Mnenje cenilca gradbene stroke je po opravljenih dopolnitvah prepričljivo in strokovno utemeljeno ter jasno, razumljivo in celovito obrazloženo. Cenilec je ustrezno in popolno odgovoril tudi na vse dolžničine pripombe, prav tako pa je sledil napotilom sodišča druge stopnje iz sklepa I Ip 170/2022 z dne 31. 8. 2022. Sodišče prve stopnje je zato cenitev pravilno sprejelo kot primerno in ji je utemeljeno sledilo.

**Sklepno in o stroških pritožbenega postopka**

17. Glede na obrazloženo navedbe v pritožbah niso utemeljene. Ker pritožbeni preizkus tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni pokazal, je sodišče druge stopnje vse tri pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Ker upnici in dolžnica s pritožbami niso bile uspešne, same nosijo svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter v zvezi s petim in šestim odstavkom 38. člena ZIZ). Prav tako upnica B. B. sama nosi svoje stroške pritožbenega odgovora, saj z njim ni v ničemer pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje in posledično ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Po kateri mora upnik dolžniku (oziroma tretjemu) na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 2 Ob stanovitnem dobičku in dolgem trajanju (amortizaciji).