Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, je nepomembna višina urne postavke, ki je določena v OT.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 42110/2017 z dne 17. 5. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka ostane v celoti v veljavi. Tožencu je naložilo, da tožeči stranki plača njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 420,87 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženec in navaja, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Toženec je opisal razmerje s tožečo stranko in pojasnil, da je predčasno prekinil nadaljnje zastopanje, ker storitve niso bile opravljene v celoti in kot bi bilo potrebno. Njegove pravice niso bile zavarovane, čeprav je bilo dokazov dovolj. Višina tarife ni enaka sedanji tarifi, ki določa, koliko je vrednost ene ure. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.
3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrženje, podrejeno pa zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo neutemeljeno zahteva, da sodišče pritožbo zavrže, ker ne vsebuje izjave, ali se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. Skladno s tretjim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožba nepopolna le v primeru, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej če ne vsebuje navedbe sodbe, zoper katero se vlaga, in podpisa pritožnika.
6. Sodišče prve stopnje je o odločilnih dejstvih navedlo jasne in popolne razloge, zato smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
7. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj tožeča stranka uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega zneska 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo nekatera posebna pravila, ki omejujejo procesne pravice strank v primerjavi z rednim postopkom. Eno od njih je vsebovano v prvem odstavku 458. člena ZPP, po katerem se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper končno odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni več mogoče izpodbijati.1
8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva: 1) tožeča stranka je na podlagi sklenjene pogodbe o odvetniškem zastopanju toženca zastopala v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani N 291/2016; 2) stranki sta sklenili pisni dogovor o plačilu odvetniških stroškov, v katerem se je toženec zavezal tožeči stranki plačati urnino v višini 80,00 EUR za vsake začete pol ure, pri čemer se urnina ne všteva v odvetniško nagrado; 3) tožeča stranka je za toženca sestavila odgovor na predlog za delitev solastnine in ga zastopala na naroku dne 17. 11. 2016; 4) tožeča stranka je tožencu izstavila dva računa, v katerih je navedeni storitvi obračunala v skladu s sklenjenim dogovorom in Odvetniško tarifo (OT); 5) med strankama je bil sklenjen dogovor o prenehanju pooblastila, v katerem je toženec potrdil obveznost plačila opravljenih odvetniških storitev; 6) ugovor toženca, da si tožeča stranka ni dovolj prizadevala za njegove koristi, je pavšalen.
9. Pritožbeno sodišče je na tako ugotovljeno dejansko stanje vezano, zato so neupoštevne pritožbene navedbe, da tožeča stranka odvetniških storitev ni opravila kvalitetno ter da toženčeve pravice kljub dovolj dokazom niso bile zavarovane in obrazložene. Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, so nepomembna tudi pritožbena opozorila na višino urne postavke, ki je določena v OT.
10. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Toženec stroškov postopka ni priglasil, medtem ko navedbe v odgovoru na pritožbo niso bile takšne, da bi prispevale k lažji ali hitrejši odločitvi o pritožbi, zaradi česar teh stroškov ni mogoče upoštevati kot potrebnih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člen ZPP).
1 Razen če bi bilo nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).