Jedro

Ker se pravnomočnost sodne odločbe nanaša na njen izrek in ne na njene razlage, je treba vprašanje že razsojene stvari reševati glede na izrek sklepa, ki pa je nedvoumen. O stvari je bilo že pravnomočno odločeno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je sprva vložil tožbo zoper A. in zahteval plačilo odškodnine. Nato je tožbo razširil še na Republiko Slovenijo. Postopek je tekel po pravilih pravdnega postopka in sodišče je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče je v delu, v katerem je predlagatelj zahteval povračilo škode na stanovanju in škode zaradi izgube prodaje kmetijskih pridelkov, odločitev razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Sicer je pritožbo zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da ga bo vodilo po pravilih nepravdnega postopka, in nato predlog v celoti zavrglo. Pritožbeno sodišče je predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je predlagateljev predlog zavrglo, kolikor se nanaša na nasprotno udeleženko A., v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

3. Sodišče prve stopnje je nato izdalo sklep o zavrženju predlagateljeve vloge, v katerem je pojasnilo, da gre za že razsojeno stvar. Pritožbeno sodišče je ta sklep razveljavilo. Pojasnilo je, da je izrek prejšnjega sklepa sicer neroden, da pa je nedvoumno, da postopek zoper drugo nasprotno udeleženko Republiko Slovenijo še ni končan, saj je to poprej z delno spremembo sklepa izpustilo iz odločitve o zavrženju predloga v celoti, zato naj sodišče prve stopnje v tem delu ponovno odloči. 4. Sodišče prve stopnje je ponovno zavrnilo predlagateljev zahtevek zoper Republiko Slovenijo. Ocenilo je, da ta ni pasivno legitimirana za plačilo zahtevane odškodnine. Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo s pritrjevanjem razlogom sodišča prve stopnje.

5. Revizijo vlaga predlagatelj. Pritožbenemu sodišču očita, da je nezakonito in arbitrarno odločilo o pritožbi, saj se do večine pritožbenih navedb sploh ni opredelilo. S tem je poseglo v njegove ustavno in konvencijsko zagotovljene pravice, ki jih posebej tudi izpostavlja. Ocenjuje, da pritožbeno sodišče ne spoštuje svojih predhodnih odločitev in jih citira. Obrazložitev sodišča druge stopnje ocenjuje kot nerazumljivo in neutemeljeno ter opozarja, da se je nepravdni postopek vodil na predlog sodišča, saj je sam vložil tožbo in zahteval plačilo v pravdnem postopku. V nadaljevanju citira del pritožbe, s čimer izkazuje, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo vseh njegovih navedb. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in ponovno sojenje.

6. Nasprotna udeleženka na vročeno revizijo ni odgovorila.

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče pritrjuje predlagatelju, da se postopek ni vodil na njegov predlog. Pa ne zato, ker bi moralo biti o njem odločeno v pravdnem postopku, pač pa zato, ker je bilo o njem že pravnomočno odločeno. Ni mogoče mimo tega, da je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 146/2007 z dne 8. 4. 2009 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2554/2009 z dne 5. 11. 2009 postopek pravnomočno končan tudi glede nasprotne udeleženke Republike Slovenije. Pravnomočnost se namreč nanaša na izrek sklepa, ne na njegove razloge. Izrek sklepa, ki se sicer glasi na delno spremembo, pa nedvomno deloma ponovi izrek sodišča prve stopnje (kolikor se nanaša na nasprotno udeleženko A.), deloma pa ga potrdi (očitno torej kolikor se nanaša na nasprotno udeleženko Republiko Slovenijo). Izrek sklepa o razveljavitvi in ponovnem odločanju ne govori. V postopku tako ni ostalo nič več, o čemer bi bilo mogoče in dopustno odločati.

9. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno (12. točka drugega odstavka 339. člena, ki jo je glede že razsojene stvari po določbi prvega odstavka 370. člena ZPP mogoče presojati tudi v revizijskem postopku), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo (drugi odstavek 379. člena ZPP). Posebej predloga ni zavrglo, saj postopek ni tekel na novo, pač pa kot nadaljevanje prejšnjega, že pravnomočno končanega.

10. Predlagatelj je sicer v uvodnem predlogu zahteval, naj mu nasprotna udeleženka povrne stroške revizijskega postopka. Ker pa ni določno opredelil, na katere stroške se njegova zahteva nanaša (drugi odstavek 163. člena ZPP), revizijsko sodišče o njegovi upravičenosti do njihovega povračila ni moglo odločiti.