Jedro

Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Slovenj Gradec odločila, da se GERK-i z identifikacijskimi številkami PID ... v celoti izbrišejo iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilka je tožnica. Iz obrazložitve izhaja, da je ... dne 17. 3. 2008 prvostopnemu organu posredoval dopis z informacijo o dvomu v pravilnost vpisov zgoraj navedenih GERK-ov. Navedeni GERK-i so na zemljiščih, pripisanih pri zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. ..., ki je v solasti B.B., A.A, C.C., D.D., E.E. in F.F. Na osnovi zbrane dokumentacije in po pozivu tožnici na podlagi prvega odstavka 17. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 121/2006 s spremembami) je upravni organ ugotovil, da so solastniki predmetnih nepremičnin B.B. do 42/80, A.A., C.C., D.D. in E.E. vsak do 9/80 in F.F. do 2/80. Izjavo o strinjanju s tem, da lahko tožnica obdeluje zemljišča pripisana pri vložku št. ..., k.o. ..., je podal le B.B., zato tožnica ni izkazala pravice do uporabe teh zemljišč. Prvostopni organ je po obrazloženem odločil, da se zgoraj navedeni GERK-i izbrišejo iz kmetijskega gospodarstva KMG MID ... (17. člen navedenega Pravilnika).

Tožnica se je zoper prvostopno odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. ... z dne 21. 11. 2008 njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da ima v smislu 9. točke 2. člena zgoraj navedenega Pravilnika pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Tožnica ni lastnica niti zakupnica predmetnih zemljišč, pridobila pa je soglasje le enega od solastnikov zemljišč in nima druge pravne podlage, iz katerega bi izhajala pravica do uporabe. Tudi če solastninski delež B.B. presega ½, to ne pomeni, da lahko razpolaga s celotno nepremičnino brez soglasja ostalih solastnikov. Tudi Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002) določa, da imajo solastniki pravico stvar upravljati skupno, za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo in določitev načina rabe, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Tožnica s tožbo izpodbija takšno odločitev, v tožbi pa navaja, da so ostali solastniki B.B. in F.F. prepovedali sečnjo in drugo krčenje gozdov in ostalih drevesnih površin, niso pa nasprotovali koriščenju zgoraj navedenih površin in so se potrditvi tožeče stranke strinjali s tem, da te površine koristita B.B. in F.F. Slednja pa soglašata s tem, da te nepremičnine koristi tožnica, ki je njuna mati. Tožeča stranka še navaja, da nobeden od solastnikov ni prikrajšan, ampak imajo samo koristi, ker so površine vzorno obdelane, ker teh površin ne bi mogli dati v najem, saj po teh zemljiščih v gorsko-hribovskem območju ni povpraševanja. Predlaga, da sodišče prvostopno in drugostopno odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Pogoje in postopek za vpis, način vodenja in način upravljanja registra kmetijskih gospodarstev (RKG), registra skupnih pašnikov ter evidence grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) določa v času izdaje izpodbijane odločbe veljaven Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 121/2006 s spremembami). GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva (8. točka 2. člena Pravilnika). Zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva (nosilec) pravico do uporabe. Pravico do uporabe v smislu tega Pravilnika ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (9. točka 2. člena Pravilnika). Upravna enota lahko, kadar dvomi v pravilnost prijavljenih podatkov v evidenci GERK, pozove nosilca, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč (prvi odstavek 17. člena Pravilnika. Če nosilec zahtevanih dokazil ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis v GERK niso izpolnjeni, upravna enota GERK iz evidence GERK izbriše. Upravna enota v GERK evidenci na spornem zemljišču vpiše opombo o tej ugotovitvi. Vsak nosilec, ki bi želel na tem zemljišču vpisati GERK, mora predložiti dokazila s katerimi dokazuje pravico do uporabe zemljišča (drugi odstavek 17. člena Pravilnika).

Tudi po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Tožnica niti ne zatrjuje, da ima soglasje vseh solastnikov za uporabo predmetnih zemljišč. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe je tožnica predložila le soglasje solastnika B.B., ki se strinja s tem, da ta zemljišča uporablja tožnica, soglasij ostalih solastnikov pa tožnica ni predložila. GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva, zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva pa je tisto zemljišče, za katero ima nosilec pravico do uporabe. Pravico do uporabe pa ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje solastnikov. Vprašanja v zvezi s solastnino ureja SPZ. Stvar v solastnini solastniki upravljajo skupno na način predviden v 67. členu SPZ. Ta v petem odstavku določa, da je za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, kamor šteje tudi določitev načina rabe, potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala (drugi odstavek 17. člena Pravilnika).

Po obrazloženem je neutemeljeno sklicevanje tožnice na to, da je B.B. večinski lastnik. Soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, zadošča le za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari (drugi odstavek 67. člena SPZ), to so posli potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari, sem pa po petem odstavku tega člena ni mogoče prišteti tudi določitve načina rabe stvari. Za prepustitev navedenih nepremičnin v celoti v rabo tožnici bi bilo zato potrebno soglasje vseh solastnikov. Tako je tudi zatrjevanje tožnice v tožbi, kjer se pojavi prvič in je zato že iz tega razloga neupoštevno (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), da ima tudi soglasje Janje Korošec, brez vpliva na odločitev.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).