Jedro

V postopku dodelitve (izjemne) BPP je treba, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP, presojati, ali se je prosilec v položaju materialne ogroženosti znašel zaradi opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njegovim zdravljenjem. Upoštevajo se samo opravičeni in potrebni stroški, torej stroški, ki so v vzročni zvezi z zdravstvenim stanjem prosilca in jih mora ta sam kriti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, Bpp 1923/2019 z dne 16. 12. 2019, zavrnila prošnjo prosilke A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka 13. 12. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP, zaradi sestave in vložitve ustavne pritožbe. Na podlagi podatkov o materialnem položaju prosilke je sodišče ugotovilo, da prošnja vsebuje vse potrebno za odločanje v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in da prošnja ni utemeljena.

2. Iz podatkov spisa in uradnih evidenc izhaja, da prosilka živi v gospodinjstvu sama in ima po podatkih FURS, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predmetne prošnje izkazan dohodek iz naslova plač v skupni višini 7.760,24 EUR in tako povprečni mesečni dohodek prosilke (lastni dohodek) znaša 2.586,75 EUR. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da povprečni mesečni dohodek prosilke v obdobju zadnjih treh mesecev presega z zakonom določen cenzus v višini 804,36 EUR. Prosilka v prošnji sicer navaja, da cenzusa ne presega, ker njena izplačana plača znaša mesečno le 883,36 EUR, vendar razlogi, zaradi katerih prosilka prejema nakazilo plače v določeni višini, ne predstavljajo razlogov, zaradi katerih bi se prosilkin lastni dohodek, skladno z določbo 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), lahko zmanjšal. Gre namreč za odtegljaje (pri delodajalcu) zaradi izvršbe, opr. št. I .../2018, ki je v teku zaradi izvršitve sodbe, opr. št. V Pg .../2015 z dne 25. 5. 2016 (zaradi plačila odškodnine B. d.d.). Iz navedenega razloga je sodišče prošnjo prosilke, na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, kot neutemeljeno zavrnilo in ni presojalo, ali prosilka izpolnjuje še premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP.

3. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da vlaga tožbo zato, ker meni, da podatki niso ustrezna podlaga za presojo upravičenosti do BPP. FURS namreč ne upošteva rubeža plače pri delodajalcu od začetka izvršbe, opr. št. I .../2018, to je od 6. 11. 2018 dalje. Rubi se ji 2/3 plače pri delodajalcu (C. d.d. C.) tako, da mesečno prejema le 1/3 plače. Ta podatek je preverljiv, viden tudi iz priloženih plačilnih list, ki dokazujejo tudi, da ima kreditne obveznosti (neodplačan dolg cca 21.000,00 EUR). Ima tudi limit (5.119,31 EUR), ki ga je v letu 2018 najela za plačilo sodnih taks in odvetnikov.

4. Pravno pomoč je utemeljevala s slabim zdravstvenim stanjem, z izrednimi finančnimi obveznostmi in drugimi razlogi, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati in se je zaradi njih znašla v položaju materialne ogroženosti ter na podlagi 24. člena ZBPP. Nima denarja za odvetnika, da bi jo zastopal na sodišču, sama pa se ne more in ne zna zastopati. Je v slabem zdravstvenem stanju. Priložila je več zdravstvenih izvidov, ki dokazujejo njeno težko zdravstveno stanje. Za BPP je torej prosila iz objektivnih razlogov (izjemna BPP), v zadevi vložitve ustavne pritožbe zoper sodbo VSRS in za odvetnika predlagala odvetnico D.D. iz D. Glede na navedeno sodišču, po izvedbi glavne obravnave, predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in ugodi prošnji prosilke za BPP ter predlaga, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

8. O materialnem položaju tožnice je tožena stranka odločala po določbah 13. člena ZBPP. Pravilno je ugotovila, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 804,36 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnica mesečno prejema povprečno plačo v višini 2.586,75 EUR, kar tudi ni sporno. Navedeno torej tudi po presoji sodišča pomeni, da je bil pravilen zaključek tožene stranke, da je s tem v drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.

9. Sodišče zavrača tožničin tožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala upoštevati, da mesečno izplačilo plače znaša samo tretjino prej navedenega zneska, ker je njena plača obremenjena z odtegljajem - izvršbo št. I ...-2018, zaradi izvrševanja sodne odločbe, opr. št. V Pg .../2015 z dne 25. 5. 2016. Gre za podatek, s katerim je tožena stranka ob odločitvi že razpolagala, vendar ga tudi po presoji sodišča ni bila dolžna upoštevati, ker ne predstavlja upoštevnega razloga za zmanjšanje lastnega dohodka (14. člen ZSVarPre).

10. V nadaljevanju pa je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor, da je tožnica zaprosila za dodelitev izjemne BPP. Sodišče ugotavlja, da je tožnica v vlogi z dne 13. 12. 2019 zaprosila za izjemno BPP, kar je utemeljevala s slabim zdravstvenim stanjem in izrednimi finančnimi obveznostmi, s katerimi je obremenjena. Tožena stranka se do njene zahteve ni opredelila, ampak je svojo odločitev oprla na določbe, ki urejajo izpolnjevanje t. i. finančnega pogoja za dodelitev BPP.

11. Izjemno BPP ureja določba 22. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč).

12. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 22. člena ZBPP je torej tudi v primeru odločanja o izjemni BPP, iz razlogov navedenih v sedmih alinejah drugega odstavka istega člena, treba upoštevati materialni-finančni pogoj, vendar je v takem primeru cenzus dohodka na družinskega člana višji. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da tožnica pogoja iz prvega odstavka 22. člena ZBPP ne izpolnjuje. Njen mesečni dohodek namreč znaša 2.586,75 EUR, torej tudi v primeru 4 kratnika minimalnega dohodka v višini 402,18 EUR, presega osnovni pogoj – vstopni pogoj za obravnavo prošnje, kot izjemne BPP.

13. V nadaljevanju pa sodišče tožnici pojasnjuje tudi, da zgolj sklicevanje na zdravstveno stanje, čeprav utemeljeno z zdravstveno dokumentacijo, samo po sebi ne utemeljuje dodelitve izjemne BPP. Druga alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP namreč določa, da se slednja odobri zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Navedeno torej pomeni, da je v postopku dodelitve BPP treba, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP, presojati, ali se je prosilec v položaju materialne ogroženosti znašel zaradi opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njegovim zdravljenjem. Upoštevajo se samo opravičeni in potrebni stroški, torej stroški, ki so v vzročni zvezi z zdravstvenim stanjem prosilca in jih mora ta sam kriti.

14. Kot je sodišče že pojasnilo, tožena stranka izpolnjevanja pogojev izjemne BPP ni ugotavljala, kljub temu pa sodišče, zato ker tožnica ne v prošnji, ne v tožbi, ni zatrjevala nastanka opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njenim zdravljenjem, izpodbijane odločbe iz tega razloga ni odpravilo, saj na samo odločitev v izreku ta opustitev obrazložitve ne more vplivati. Enako stališče je sodišče zavzelo do tožbenega ugovora, da je tožnica do dodelitev izjemne BPP opravičena tudi iz razloga tretje in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Oba razloga mora namreč vlagatelj prošnje dokazati ob vložitvi vloge za dodelitev BPP, kar iz listin predloženega upravnega spisa ne izhaja. Kot je sodišče že pojasnilo (enako kot tožena stranka) teh razlogov ne morejo predstavljati mesečni odtegljaji iz naslova izvršbe, opr. št. I .../2018, ki je v teku zaradi izvršitve sodbe, opr. št. V Pg .../2015 z dne 25. 5. 2016 (zaradi plačila odškodnine B. d.d.).

15. Sodišče ni sledilo nesubstanciranemu predlogu za izvedbo glavne obravnave, ker njena izvedba, glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve, ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1). Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.