Jedro

Po določbah ZZK-1 je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Kot takšna plomba ni nepomembna, saj se z njenim vpisom v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki jo tožnik zatrjuje v tožbi. Zato ostaja, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi, pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka zavrnil. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP vpogledal prošnjo tožnika in podatke, pridobljene uradoma, ter pri tem ugotovil, da premoženje tožnika in njegove družine presega mejni znesek 13 780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU 12) izključuje njegovo pravico do BPP. Iz baze podatkov GURS izhaja, da je tožnikov sin A.A. med drugim lastnik nepremičnine v k.o. B., ki v naravi predstavlja zidanico, kjer tožnik ne živi. Nepremičnina na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ni izvzeta kot premoženje, ki se ne upošteva, ker gre za nepremičnino, v katerem tožnik z družino ne biva. Tržna vrednost nepremičnine po podatkih GURS znaša 35 000,00 EUR. Upošteva pa se kot premoženje tožnika in njegove družine, ker iz podatkov Zemljiške knjige sledi, da ni na nepremičnini vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, tako da tožnik in njegova družina dejansko lahko razpolagajo z njo v pravnem prometu. Ker tožnik s svojo družino že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega limit za odobritev BPP, se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja in v presojo lastnega dohodka prosilca in njegove družine.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Toži zaradi nepravilne uporabe predpisa in zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačno napravljenega sklepa o dejanskem stanju. V tožbi navaja, da že od februarja 2011 teče spor o lastninski pravici na nepremičnini v k.o. B. V Zemljiški knjigi je pri tej nepremičnini od 21. 11. 2011 vpisana plomba prepovedi odtujitve in obremenitve. Prepoved je bila torej vpisana, še preden je sodišče izdalo izpodbijano odločbo. Zato tožnik sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in tožeči stranki odobri vloženo prošnjo za BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilni so tudi razlogi za odločitev, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

7. Tožbeni ugovori na izpodbijano odločitev po presoji sodišča nimajo vpliva. Po določbah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (prvi odstavek 134. člena ZZK-1). Kot takšna plomba ni nepomembna, saj se z vpisom plombe v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve zadevne nepremičnine, ki jo tožnik zatrjuje v tožbi. Zato po presoji sodišča ostaja, kljub vpisani plombi, pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.

8. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.