Jedro

Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo uredilo stike med mladoletno hčerko M. S. in predlagateljem – njenim očetom, ki potekajo enkrat med tednom in vsak drugi vikend, decidirano pa je uredilo tudi stike med šolskimi počitnicami in prazniki.

Zoper navedeno odločitev se nasprotna udeleženka po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne oziroma sklep razveljavi. Meni, da je odločitev napačna, predvsem pa preuranjena. Uvodoma opozarja, da je izpodbijani sklep do četrte strani praktično prepis predhodnega sklepa, pa tudi sicer sodišče prve stopnje ni upoštevalo jasnih navodil pritožbenega sodišča. Prav tako graja uporabnost mnenja izvedenca klinične psihologije, ki je po njeni oceni celo neuporabno. Ta ni ugotovil, da predlagatelj z otrokom manipulira in mu obljublja razne stvari, otrok pa je bil pod hudim pritiskom predlagatelja tudi v času neformalnega razgovora, na katerega se sodišče prve stopnje itak pretirano opira. Od tega razgovora je namreč preteklo že več kot leto in pol, poleg tega pa se hčerka doma vede povsem drugače in si ne želi povečanega obsega stikov. Ker je nasprotna udeleženka navedla obširne pripombe na zelo nenavadno izvedensko mnenje in je tudi sodišče ocenilo, da je potrebno pridobiti še eno izvedeniško mnenje, je nejasno, zakaj je sodišče hitelo z odločitvijo o povečanem obsegu stikov, saj se otroku povzroča le škoda. Tudi izvedenec ni raziskal vrste pomembnih dejstev in tako še danes ni jasno, kje predlagatelj sploh živi, niti kakšne so njegove bivalne razmere. Tudi sam predlagatelj se ob zaslišanju o tem ni določno izjavil, neživljenjsko in neresno pa je, da odločitev o kraju bivanja prepušča mladoletnemu otroku. Tudi sicer analiza njegove izpovedi kaže na to, da so njegove izjave neresnične. Dejstvo pa je, da se je hčerka začela od očeta oddaljevati in da ne želi več časa preživeti z njim, sploh pa ne v Ljubljani. Sodišče prve stopnje bi vsekakor moralo ponovno opraviti neformalen razgovor z mladoletno hčerko ali pa najmanj počakati na novo izvedeniško mnenje. Pritožnica tudi navaja, da je opozarjala na hude psihične pritiske, ki jih vrši predlagatelj na otroka in ostale, ki so tako tudi učiteljice kot priče prilagodile svoje izjave njegovim željam. Sodišče sploh ni natančno raziskalo dejanskega stanja in je s povečanjem stikov naložilo težko breme otroku. Odločitev sodišča je tako v celoti napačna in nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju, posledično pa je napačno uporabljeno tudi materialno pravo.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom z dne 3.9.2008 in v njem že v uvodnih navedbah opozorilo, da gre pri stikih primarno za pravico otrok ter da ena od predpostavk za otrokov skladen razvoj temelji na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Tudi pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev, v konkretnem primeru tistih, ki se nanašajo na bivalno in življenjsko okolje predlagatelja. Ob tem je pritožbeno sodišče izrecno naložilo izvedbo dokaza z zaslišanjem obeh strank postopka ter angažiranjem sodnega izvedenca, čemur je sodišče prve stopnje sicer sledilo, vendar pa teh dokazov ni ustrezno ocenilo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o določitvi stikov mladoletne M. s predlagateljem kot očetom temeljilo na mnenju sodnega izvedenca klinične psihologi je E. G., mnenju CSD in vsebini neformalnega razgovora z otrokom, ne da bi te dokaze sploh vsebinsko ustrezno ocenjevalo. Pritrditi gre namreč pritožbi, da izpodbijani sklep v pretežnem mnenju pomeni prepis sklepa z dne 23.4.2008, sodišče prve stopnje pa se dejansko ni opredelilo do okolja (tako bivanjskih pogojev kot socialne mreže), v katerem mladoletni otrok preživlja čas z očetom. Prav tako se ni opredelilo do predvidene menjave bivališča predlagatelja v drug kraj, temveč je le na kratko povzelo ugotovitve izvedenca in izpovedi strank, kar pa ne more predstavljati ustrezne dokazne ocene. To pa posledično onemogoča preizkus izpodbijane odločitve, zato gre za zatrjevano kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor bi pritožbeno sodišče na osnovi zbranega procesnega gradiva samo prvič ugotavljalo manjkajoča dejstva, bi bila pravdnim strankam v tem delu odvzeta možnost pritožbe in gre za kršitev postopka takšne narave, ki je ne more samo odpraviti (1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 25. členom Ustave RS). Takšna ugotovitev je skladno z določbo 1. odst. 354. člena ZPP narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče glede na to, da je prišlo do opisane procesne kršitve pri pisanju sklepa, izdelati nov sklep na podlagi zbranega procesnega gradiva in ponovno odločiti o predlogu. Gre za vrnitev zadeve v fazo postopka po koncu glavne obravnave, katere tako ni potrebno opraviti, razen v primeru, da sodišče prve stopnje oceni, da je potrebno zaključeno glavno obravnavo znova odpreti (v kolikor bi ocenilo, da je potrebno katerega od že izvedenih dokazov ponoviti oziroma izvesti novega). Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da je glede na sporno odločitev, ki vnaša spremembe pri stikih le v času počitnic in praznikov (v tem delu gre sicer za precejšnjo spremembo) pozornost usmeriti predvsem v okoliščine, ki se nanašajo na to obdobje, to pa še posebej ob dejstvu, da stranki glede izvajanj doslej odrejenih stikov večjih težav ne zatrjujeta.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).