Jedro

Bistvena je ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Od prosilca se pričakuje, da pri podajanju izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku dodelitve BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 2. 10. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku osebnega stečaja A.A., ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. St 826/2012 (1. točka izreka), tožnik pa 6 mesecev od dneva prejema te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP (2. točka izreka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku osebnega stečaja A.A. za vložitev ugovora in tožbo. Organ je na podlagi dostopnih baz podatkov preveril v prošnji navedene podatke in ugotovil, da tožnik od 19. 10. 2011 živi sam (na ta dan naj bi se iz skupnega gospodinjstva izselili njegova hči in žena), da je samski, da iz evidence registriranih osebnih vozil izhaja, da je lastnik osebnega vozila, ter da je lastnik družbe B. d.o.o.; omenjene ugotovitve pa se vse razlikujejo od podatkov, ki jih je sam zase navedel v prošnji za BPP. Ker je tožnik navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, je organ štel, da je navajal neresnične podatke, svojo odločitev pa je oprl na peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je poročen, vendar pa žena z otrokom živi na drugem naslovu zaradi problemov za B. d.o.o. oziroma zaradi škodnega dogodka in nastalih problemov. Izpisek iz poročne knjige v makedonščini izkazuje, da ni samski, prav tako odločba CSD z dne 16. 8. 2013, iz katere izhaja, da gre za družino in da z ženo skrbita za mladoletnega otroka. Avta ni prijavil, ker je star 15 let in brez posebne vrednosti, zato omenjeno ne bi vplivalo na pravico do BPP. Opisuje slabo finančno stanje podjetja B. d.o.o. Meni, da bi ga morala toženka zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja zaslišati, opraviti ustrezne poizvedbe in ugotoviti, ali bi obstoječe dejansko stanje vplivalo na pravico do BPP. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Iz omenjenih določb izhaja, da je za točnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec, da pa jih je organ dolžan preveriti in opraviti presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012). To pa pomeni, da je prosilec dolžan navesti popolne in resnične podatke o premoženjskem stanju, ki jih zahteva obrazec za BPP, ne pa ocenjevati, ali lahko vrednost tega premoženja vpliva na pridobitev BPP in ga posledično ne navesti oziroma zamolčati (v konkretnem primeru osebni avto Fiat Punto letnik 1999 in lastništvo družbe B. d.o.o.). V tej zadevi že to, da tožnik kot svojega premoženja ni prijavil lastništva družbe B. d.o.o. in osebnega vozila, kar ni sporno, zadostuje za sprejem izpodbijane odločitve.

V zadevi je bistvena ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Zato je tudi zaslišanje tožnika o teh dejstvih za rešitev omenjene zadeve irelevantno. Za izrek sankcije iz 20. člena ZBPP zadostuje že ena ugotovljena kršitev navajanja netočnih podatkov (lastništvo avtomobila in družbe B. d.o.o.), zato se sodišče ni spuščalo v ugotavljanje zatrjevane kršitve neraziskanega dejanskega stanja na področju njegovega zakonskega statusa.

Tožnik po navedenem s tožbenimi navedbami ne more biti uspešen. Kot je razumeti iz tožbenih navedb, tožnik dejstva lastništva avtomobila in družbe z omejeno odgovornostjo ni navedel, ker je menil, da ne vplivajo na odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma je lastništvo družbe tako obremenjeno s krediti, da ni nič vredno in ne vpliva na odobritev BPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora kot že rečeno na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je bilo relevantno dejansko stanje razvidno že iz listin v upravnem spisu (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).