Jedro

Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.

V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 76090/2009 z dne 4.6.2009 v 1. in 3. odstavku izreka, toženi stranki pa je naložilo v plačilo še pravdne stroške v višini 1.311,24 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo uveljavljala bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, oziroma podrejeno da jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Preden je senat sodišča druge stopnje odločal o pritožbi, je pritožnica z vlogo z dne 24.5.2013 obvestila sodišče, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s pravnomočnim sklepom St 756/2012 z dne 22.11.2012 nad dolžnikom G., d.d., potrdilo prisilno poravnavo. Navedla je še, da je bila terjatev tožeče stranke po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 3248/2009 z dne 30. novembra 2011, v celoti priznana ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže. 5. Na podlagi trditev tožene stranke in predloženih dokazov o priznanju terjatve v postopku prisilne poravnave se izkaže, da tožena stranka nima več pravnega interesa, da vztraja pri pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Ker je bila terjatev tožeče stranke ugotovljena v postopku prisilne poravnave (1. odstavek 211. člena ZFPPIPP), ni več sporna. S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave pa je že po zakonu prenehala pravica tožeče stranke, kot upnika z ugotovljeno terjatvijo v postopku prisilne poravnave, da v sodnem postopku uveljavlja plačilo svoje terjatve v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi (1. točka 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP).

6. Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po 1. odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo (1. odstavek 215. člena ZFPPIPP).

7. Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo (1. odstavek 215. člena ZFPPIPP), tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo. Določba 217. člena ZFPPIPP o odločanju o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker se ta določba nanaša na terjatve, na katere učinkuje prisilna poravnava, niso pa bile ugotovljene v postopku prisilne poravnave. V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.

8. Na podlagi povedanega pritožba ni dovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP), zato jo je sodnica poročevalka s sklepom zavrgla (1. odstavek 346. člena ZPP).

Izrek o stroških tožene stranke, ki jih je priglasila v pritožbi, temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).